Reply To: Praznina

[tadej pretner]

čikitika wrote:
Evo prvih petnajst minut je zamano,v moji notranjoti v predelu srca prsnega koša, taka napetost tresenje vibriranje,hitro bitje srca proti koncu se srce umiri.Tako da to je ne nekaj najboljšga kar sse je moglo zgodit.In med temi petnajst minuti so me oblile solze,in začutila neskončno hvaležnost do foruma in tebi Tadej,ki ustvarjaš toliko dobrega
Lp,M.

Fajn. tale reakcija je zanesljiv znak, da si že takoj v startu nekaj integrirala. Pomembno pa je, da ostali ne mislite, da je sedaj tale reakcija čikitike model za to, kaj se v procesu mora dogajati. Pri veliko ljudeh pride do integracij precej manj dramatično (pri meni recimo zgolj kot občutek, da me je nekaj spreletelo), pri veliko ljudeh pa se navidez dolgo ne dogaja nič, potem pa v nekem trenutku pride v hipu do bistvene spremembe. Pravi pristop je torej le ta, da procesu zaupamo in ga predano izvajamo, ne glede na to, kakšne so reakcije oziroma če so sploh jasno zaznavne – pri nekaterih bo nedvomno prišlo do tega, da se bo ego procesu upiral. To se bo odražalo z občutki, da je proces brez veze, da ne deluje, da bi bilo najboljše z vsem skupaj nehati … Ravno zaradi mogočih tovrstnih odporov sem v svojem prvem današnjem postu poudaril pomembnost formiranja namena – zakaj to sploh početi. Če imaš jasen namen, greš lažje prek takšnih odporov ega.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/