Reply To: Praznina
tadej pretner wrote:
Če pride do vibracij, je super, če pa pride tudi do omotičnosti, gre ponavadi za hiperventilacijo – v tem primeru verjetno dihaš preveč “aktivno”. Največja umetnost je ravno najti pravi ritem dihanja. Rahlo aktiven vdih, ki mu sledi naravni “padec” prsnega koša (pasiven, a povezan izdih). Mislim, da res koristi vizualizacija iz tal brizgajoče vode, ki sem jo opisal v enem od prejšnjih postov (po mojem v tistem, kjer sem vajo tudi opisal).
[/QUOTE]
Nič hudega. Otroške bolezni pač. Ta izjava ima več vlog – po eni strani ti pomaga oterat druge misli, po drugi strani pa bo, če se prepustiš njej in dihanju, sledilo tudi srce. Ne bori se proti mislim, ki prihajajo. V procesu je povsem naravno, da na plan prihajajo tudi misli, ki jih generirajo nizkovibracijska polja, katera ti sicer vladajo. Na ta način se polja borijo zate – rabijo tvojo pozornost in nočejo te izgubiti.
, druge misli pa uletijo kakor kdaj 
, zjutraj ob peš hoji v službo mi je najboljše oz. najlažje brez vsiljenih misli. A Tadej pravi, da je to samo bonus….. počutje pa fajn…. vroče, tudi posušeno grlo, sicer pa ogromno sline- nelogično, a tko je…. dihati povezano pa tudi ni najlažje opravilo 
, a gre vsakič boljše…