Reply To: Praznina - Forum duhovnost

Član

Še resnična zgodba o “praznini”:

Zgodba o Hui Nengu in njegovi posvetitvi za Patriarha, opisana v mnogih zgodbah o Zenu, ima za osrednji motiv ravno razumevanje Praznine kot bistva sveta in Človeškega Bitja. Takole se glasi.

Hui Neng je bil reven in nepismen kmet, ki se je preživljal s prodajo drv za kurivo. Nekega dne je slišal na trgu potujočega pripovedovalca, kako je zbranim ljudem recitiral Sutre. Te svete besede so nanj tako močno delovale, da se je trajno razsvetlil, vendar pa se tega ni zavedal. Takrat je občutil klic Resnice in je odšel v zenovski samostan. Ker je bil nepismen, so mu dali nalogo, da je kuril ogenj, čistil prostore in pomagal v kuhinji.

Nekega dne je takratni Patriarh začutil, da se mu bliža konec njegovega zemeljskega bivanja in da je prišel čas, da si izbere naslednika. Ni želel najbolj učenega in pametnega Privrženca, temveč najbolj razsvetljenega. Da bi ga našel, je objavil, da bo njegov naslednik postal tisti, ki bo na tabli, postavljeni poleg njegove sobe, napisal tekst, iz katerega se bo videlo, kako globoko se je spojil z Resnico. Samo človek, po imenu Šinšau, si je upal to narediti. Njega je zaradi njegove učenosti večina menihov že imela za prihodnjega Patriarha. Preinterpretiral je verze iz Svetasvatara Upanišade, ki so v njegovi verziji zveneli takole:

Naše telo je kot Drevo Spoznanja,

naš duh je kot čisto ogledalo.

Od časa do časa ga je treba očistiti,

da se na njem ne bi nabiral prah.

Te besede so nedvomno kazale na potrebo neprekinjenega dela na sebi, vendar pa so bolj odkrivale učenost in poznavanje starih tekstov, kot pa globino resničnega razsvetljenja. Kot je pred mnogimi stoletji rekel Shankara: “Izobrazba, lepo oblikovana govorica, bogastvo besed in veščina pri razlagi svetih tekstov vse te stvari ustvarjajo zadovoljstvo učenih ljudi, vendar pa ne vodijo do osvoboditve. Poznavanje svetih tekstov je jalovo, vse dokler se ne doživi izkušnja Bramana.”

Nepismeni Hui Neng je prosil, naj mu prisotni menihi preberejo napisano, in ko je slišal, kaj piše na tabli, je spontano rekel: “Jaz lahko napišem boljše.” Prosil je meniha, da namesto njega napiše in narekoval mu je naslednje besede, ki se jih že stoletja navaja kot simbol resničnega uvida v bistvo sveta in Človeškega Bitja:

Drevo spoznanja ni nobeno drevo,

niti je naš duh omara z ogledali,

na čem le naj se nabira prah,

če je pa vse kar obstaja popolna praznina..

Patriarh je takoj vedel, da je našel naslednika, ki je bil, čeprav nepismen, globoko razsvetljen človek. In tako se je rodil Šesti Patriarh, ki je zapustil zelo globoko sled v budističnem učenju.

Lepo je če deliš