Večinoma se gibljem po svojih poteh…in te so mirne.
Se pa zgodi, da se znajdem tudi na drugih poteh…in tam srečam tudi take babje osebke…tudi take moške, ki se šopirijo s kešom in plehom.
Človek je v današnji družbi z denarjem v bistvu matiral samega sebe…denar je postal vrednejši od njega samega…Naivni ego, ki se istoveti z denarjem…ne dojame…da je postal suženj denarja…da o medčloveških odnosih sploh ne govorim…Veliko odnosov med moškim in žensko propade zaradi papirja.
Ne ne ljubim…to je naslov pesmi, ki mi že nekaj dni spontano odmeva v mislih 