Reply To: Ponižnost
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › Ponižnost › Reply To: Ponižnost
tadej pretnerzofija wrote:
Tadej, sem že velikokrat povedala, da je meni ta šola debest. Z veseljem bi hodila vsaki vikend, če bi bilo to le mogoče. Veliko sem se naučila od vas predavateljev, kakor tudi od sošolcev. Lih zadnjič sem mamici dejala, da je škoda, da se šola bliža koncu in ali bi čudno zgledalo, če bi se še enkrat vpisala v prvi letnik. Tudi drugi ljudje so mi rekli, da ko jim govorim o tej šoli, da so postali čisto navdušeni, ravno pred tednom dni me je poklicala prijateljica Andreja in se resno zanimala za šolo. Jaz bi recimo, če bi bilo to mogoče, to kar vi predavate dala v obične šole, v osnovno, srednjo….pa še za starše zraven. Se mi zdi, da se to tudi vidi na meni, ko sem v šoli pa tudi vsa polna energije se vrnem domov. Če bo mogoče kako nadeljevanje šole, se sigurno vpišem. Še do dandanes se zahvalim mamici, da me je tako rekoč vpisala, pa tudi hvaležna sem sošolki Aleksandri, da mi je posodila denar, ko ga za šolo nisem imela, pa, da ne pozabim Marjana, ki je zelo potrpežljiv z mojimi plačili. Men je ta šola veliko dala in zdej, ko jo nimamo čez poletje, jo prav pogrešam kakor sošolce tudi. Meni s ti naprimer zelo všeč, kakor tudi Beba ali pa Marjan pa Milena tudi.. Pri vse tej stvari sem smrtno resna.
Ql. Zdaj, ko je žoga spuščena na zemljo, lahko izkoristiva možnosti, ki jih daje forum – predvsem je bil namreč mišljen kot podpora, debatna kamrica … za stvari, ki jih počnemo v šoli, a to nekako ne laufa. Midva pa zdajle lahko stvari, ki so se med nama zgodile v tejle temi, poveževa s predavanji.
In da se razumeva, totalno ni moj namen, da bi te zdele nekaj seciral ali kaj podobnega – si mi bila vedno simpatična in do tele teme mi je bila debata s tabo vedno v veselje. Gre preprosto za to, da je vedno koristno, če analiziramo, zakaj je bila neka komunikacija slaba, da se nam drugič podobne stvari nebi več dogajale.
Kaj se je torej v tejle temi zgodilo?
Se spomniš, ko sem vam predaval o identifikacijah? Govorili smo tudi o identifikacijah z duhovnimi koncepti. In tule je šlo v tvojem primeru (in seveda v primeru Brezota, čeprav določene razlike obstajajo) za identifikacijo z duhovnim konceptom, ki je bil v tem primeru ponižnost, oziroma je šlo za identiteto “jaz sem ponižna”.
Kaj identifikacija sploh je in kako do nje pride?
Ko se v zgodnjem otroštvu zavemo sebe kot ločene entitete, posledično izgubimo občutek popolnosti, ki ga imamo do takrat – pred tem se namreč otrok počuti del celote. Posledično se pojavi potreba, da damo svojemu življenju smisel. Zato se pojavijo identitete tipa “jaz sem” in seveda “jaz nisem”. Gre seveda za poistovetenje z nekim prepričanjem. Ampak takšna prepričanja oziroma identitete niso nič drugega, kot nizkovibracijska polja, ki z nami upravljajo. Bolj smo pod vplivom takšnega polja, v večji disonanci smo. Kaj se v procesu identifikacije dogaja?
– Najprej se torej z nekim prepričanjem identificiramo (jaz sem ponižna);
– V drugi fazi začneš opažati tiste, ki so glede tega mentalnega koncepta podobnega mnenja kot ti in tiste, ki so drugačnega mnenja;
– Če je identifikacija dovolj globoka, začneš recimo v primerih, kot je bil tale v tej temi, ko smo torej razpravljali o nečem, kar je tvoja identiteta, čutiti polarizacijo – ljudi, ki so podobnega mnenja doživljaš kot zaveznike, tiste, ki so drugačnega, pa kot nekoga, ki te ogroža.
-V naslednji fazi postanemo do tistih, ki mislijo drugače, netolerantni, svojo identifikascijo pa na vse kriplje branimo. Ampak takrat z nami upravlja polje, ne mi sami, zato pri obrambi svoje identitete uporabljamo “prijeme”, ki bi se nam zdeli sicer totalno neprimerni (nekaj primerov:
-ko sem recimo napisal, da je ql, da skušamo priti do neke materialne dobrine, če jo bomo uporabili kot sredstvo, preko katerega bomo izrazili sebe, in dal za primer – če hočeš raziskovati skrivnosti globin morja, rabiš jahto, si za protiargument uporabila nekaj takšnegale – ko sem se nekoč hotela potapljati, sem si opremo sposodila; sedajle, ko si “ohlajena”, verjetno vidiš nesmiselnost tega protiargumenta.
– da me doživljaš kot grožnjo svoji identiteti, je bilo razvidno tudi iz tega, da si mi v zvezi s to temo pripisala
izjave, ki jih nisem nikjer napisal (dve sem že enkrat izpostavil in ni razloga, da ju ponovno). S tem si “utrdila mojo pozicioniranost na drugi strani”.
-zadnja faza pa je bila sploh rahlo konfuzna (tisti slovarji); se strinjaš?
Ampak nima veze. To so stvari, ki se nam pač dogajajo. In v prvi fazi je zelo pomembno, da jih OPAZIMO in razumemo, da v teh situacijah pravzaprav z nami upravljajo nizkovibracijska polja.
Nebi bilo slabo, če bi glede te svoje identifikacije uporabila proces deidentifikacij, ki smo se ga učili. Tisti proces te osvobodi prepričanj in “porine” v praznino, kjer postaneš spontan(a). In če misliš, da je ponižnost prvina spontanosti, bo to pač resnično to in ne zgolj mentalni koncept. Vsaka prepričanja, s katerim se identificiraš, te pravzaprav od spontanosti oddaljujejo. Precej pa človek naredi že zgolj s tem, da te stvari opazi – čim jih opaziš, polja v veliki meri izgubijo moč nad tabo.