Reply To: Ponižnost
Zdi se mi, da na nek način govorimo o istem občutku, ki ga občutimo na ravni srčne čakre, samo interpretiramo si ga vsak po svoje. Gre za občutek, povezan s tem, da začnemo prenašati svojo pozornost z zunanjih na notranje ravni, čemur sledijo občutki celovitosti, enosti, radosti … Pri nekomu gre lahko samo za kratek preblisk, kdo drug lahko to izkuša tudi daljša obdobja. Te občutke si pa seveda vsak interpretira po svoje. Vendar pa je interpretacija po moje pomembna, ker v življenje pritegnemo tisto, čemur namenjamo pozornost, in če si te občutke razlagamo kot ponižnost, pritegnemo v življenje še marsikaj od tega, kar je na kolektivni ravni definirano kot ponižnost (v končni fazi je lahko to tudi delo za majhno plačilo in še marsikaj drugega), če pa si jih interpretiramo kot obilje, pa pritegnemo cel spekter stvari, ki so na kolektivni ravni definirane kot obilje. Vsak pa seveda izbira sam. Po moje sta tako Mati Tereza, kot tudi Osho, ki predstavljata vsak svojo skrajnost, na eni ravni čutila podobno, vendar sta si ta občutek interpretirala vsak po svoje, in pri tem sta oba imela polno podporo vesolja. Izbira, ali bomo izbrali pot služenja in ponižnosti, ki nas lahko v končni fazi tudi izpolnjuje, ali pot obilja, s katero lahko kot primer pokažemo ljudem, da je naše izvorno stanje radost in notranje obilje, ki ima za posledico tudi zunanje obilje, in da je mogoče preseči trpljenje, pa je seveda naša. Mene je včasih bolj vleklo na pot ponižnosti, ker sem si občutke v srcu pač razlagala v skladu s tem izrazom, zdaj pa mi je veliko bližje pot obilja. Lahko pa se zgodi, da bom odvrgla obe 
Nataša2010-07-17 11:30:50