Reply To: Ponižnost
tadej pretner wrote:
Tadej, sem že velikokrat povedala, da je meni ta šola debest. Z veseljem bi hodila vsaki vikend, če bi bilo to le mogoče. Veliko sem se naučila od vas predavateljev, kakor tudi od sošolcev. Lih zadnjič sem mamici dejala, da je škoda, da se šola bliža koncu in ali bi čudno zgledalo, če bi se še enkrat vpisala v prvi letnik. Tudi drugi ljudje so mi rekli, da ko jim govorim o tej šoli, da so postali čisto navdušeni, ravno pred tednom dni me je poklicala prijateljica Andreja in se resno zanimala za šolo. Jaz bi recimo, če bi bilo to mogoče, to kar vi predavate dala v obične šole, v osnovno, srednjo….pa še za starše zraven. Se mi zdi, da se to tudi vidi na meni, ko sem v šoli pa tudi vsa polna energije se vrnem domov. Če bo mogoče kako nadeljevanje šole, se sigurno vpišem. Še do dandanes se zahvalim mamici, da me je tako rekoč vpisala, pa tudi hvaležna sem sošolki Aleksandri, da mi je posodila denar, ko ga za šolo nisem imela, pa, da ne pozabim Marjana, ki je zelo potrpežljiv z mojimi plačili. Men je ta šola veliko dala in zdej, ko jo nimamo čez poletje, jo prav pogrešam kakor sošolce tudi. Meni s ti naprimer zelo všeč, kakor tudi Beba ali pa Marjan pa Milena tudi.. Pri vse tej stvari sem smrtno resna.
, kjer postaneš spontan(a). In če misliš, da je ponižnost prvina spontanosti, bo to pač resnično to in ne zgolj mentalni koncept. Vsaka prepričanja, s katerim se identificiraš, te pravzaprav od spontanosti oddaljujejo. Precej pa človek naredi že zgolj s tem, da te stvari opazi – čim jih opaziš, polja v veliki meri izgubijo moč nad tabo.
