Reply To: pokvarjen po duši
Ker so me v otroštvu naučili, da obstaja dobro in slabo, sem tako nekako dojemal tudi ljudi, eni so bili dobri, drugi slabi (do mene).. Nato ko sem v puberteti začel čistiti slabe strani od sorodnikov iz sebe in kasneje nadaljeval v širšo čiščenje in raziskovanje ljudi in sveta sem prišel do širšega razumevanja človeka in lahko razumel vsakega zakaj kaj počne in videl tudi zakaj kdo počne “slabe” stvari !!
Tako sem na eni točki uvidel, da zmorem vsakega zlodeja nekako opravičiti, da ni v bistvu slab, ampak, ima neko slabo izkušnjo v sebi, na podlagi katere se tako odloča (kot se) in v dobri veri počne nekaj za kar on verjame, da je pač prav, čeprav za vse ostale to zgleda očitno slabo!!!
To tezo sem nato leta in leta preverjal in se poglabljal v najbolj očitne negativce (tudi pozitivce) in ugotovil, da je res tako, vsak (tudi najhujši kriminalec) si je na podlagi svojih izkušenj/prepričanj/verjetij istvaril svoj sistem kaj je dobro in slabo in iz tega kompleksnega sistema izbira najboljše izbire ki jih premore..
Tako sem tudi ugotovil, da v “duši nihče ni pokvarjen”, oziroma nihče ni slab iz svojega osnovnega namena.. Saba dejanja so le dejanja slebega razumevanja sveta, so le odzivi na travme, ki so nekje globoko vtisnjene, slaba dejanja so večinoma tudi dejanja na podlagi slabega sistema prepričanj/verjetij, ki je večinoma prevzet od drugih ali družbe..
Pokvarjenih po duši pa ni 
“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”