Reply To: pokvarjen po duši
snowcat :) wrote:
Nataša,
a bi bilo zelo drzno, če vprašam, kaj se je zgodilo, kadar je bilo naenkrat malo preveč in kako si prišla do tega, da se je to sploh zgodilo ?
Poleg rednih mesečnih vaj, ki jih dobivamo v Zagrebu (hodim na isto izobraževanje kot Tadej, po katerem se, kolikor vem, dela tudi na šoli), se mi je parkrat zgodilo, da sem si postavila himalajsko posodo na en center in čist noter padla in pozabila na čas, potem pa ugotovila, da sta pretekli dve uri 
. Čez par ur je prišel za mano občutek električne napetosti v živčnem sistemu, ampak pač predihaš, greš v naravo in mine.
snowcat :) wrote:
Zanimiva poteza pa se mi zdi tvoja trditev, da duša izgublja energijo preko materialnega sveta. To bi na nek način postavilo podvprašaj – zakaj torej se utelesiti na tem planetu ?
Morda pa ravno zato, da bi se naučila, kako je ne izgubljati 
. Saj v bistvu ne bi bilo treba, da smo taaaaako zaskrbljeni, da vse jemljemo tako smrtno resno, da smo v strahu, vezani na ljudi in stvari in tako naprej.
snowcat :) wrote:
On je omenil, da fizična moč vezana na velikost organizma, je zelo ključna. Da tisto, ki se govori v pravljicah – ogromni ludje ali različne skice v starih civilizacijah – ni pravljica.
S tem bi se strinjala do neke mere, saj se mi zdi, da mora majhna ženska v primerjavi z velikim in mišičastim moškim vložiti več dela vase, da se v tem svetu počuti varno, pa še to je odvisno od okolja, iz katerega izhajaš. Pa poleg tega imamo ženske večinoma naloženih več programov, povezanih z nemočjo, kot moški. Kar se pa drugih stvari tiče pa ne vem, zakaj bi bila še fizična velikost pomembna. Dostikrat je tudi tako, da marsikateri moški zaradi svoje majhnosti izgublja veliko energije zaradi frustracije, ki je pogojena z okoljem. En prijatelj, ki ima okrog dva metra, pravi, da nikoli ni mogel imeti dobrega odnosa z majhnimi moškimi, ker so se ti vedno na nek način umikali od njega. Čeprav se mi zdi, da tvoj prijatelj govori o nečem drugem …