Reply To: pokvarjen po duši
glas wrote:
Tako sem na eni točki uvidel, da zmorem vsakega zlodeja nekako opravičiti, da ni v bistvu slab, ampak, ima neko slabo izkušnjo v sebi, na podlagi katere se tako odloča (kot se) in v dobri veri počne nekaj za kar on verjame, da je pač prav, čeprav za vse ostale to zgleda očitno slabo!!!To tezo sem nato leta in leta preverjal in se poglabljal v najbolj očitne negativce (tudi pozitivce) in ugotovil, da je res tako, vsak (tudi najhujši kriminalec) si je na podlagi svojih izkušenj/prepričanj/verjetij istvaril svoj sistem kaj je dobro in slabo in iz tega kompleksnega sistema izbira najboljše izbire ki jih premore..
Tako sem tudi ugotovil, da v “duši nihče ni pokvarjen”, oziroma nihče ni slab iz svojega osnovnega namena.. Saba dejanja so le dejanja slebega razumevanja sveta, so le odzivi na travme, ki so nekje globoko vtisnjene, slaba dejanja so večinoma tudi dejanja na podlagi slabega sistema prepričanj/verjetij, ki je večinoma prevzet od drugih ali družbe..
Pokvarjenih po duši pa ni
Se strinjam s tem, kar si napisal, pa vendar je v vse te izkušnje duša ujeta, pogosto tudi identificirana z njimi.
Če pogledaš malo širše, v bistvu že samo vprašanje izhaja iz polarnosti in je na nek način nesmiselno. Odgovor na to ne more biti absoluten. Ko je duša osvobojena svoje ujetosti, človek preprosto postane bolj celovit, njegovo dojemanje sveta se spremeni, stara prepričanja odpadejo …