Reply To: Po božji podobi
tadej pretner wrote:
Zakaj ti Bog ni všeč? Tako kot Enost, Zavest, nevem ali pa Alah – vse to so samo BESEDE, ki opisujejo eno in isto “stvar”
Tako je, gre za besede, ki pa jih povezujemo z določenimi predstavami. Avatar verjetno besedo Bog povezuje s kakšnimi predstavami o stričku, ki vse ustvarjeno krmili, sam pa ve, da gre pravzaprav za živo vesolje, zavest, zato mu ta beseda pač ni všeč. Enako je pri meni z besedo angel(i). Nikoli je ne uporabljam in mi ni všeč – tudi tu je seveda vse skupaj povezano z razkorakom med klasičnimi predstavami o angelih in tem, kako ta bitja doživljam sam.
Točno tako kot je Tadej napisal 
Lenca…čutim te…da se mučiš…Vzrok tvoje bolečine…je tvoja umsko pogojena percepcija-zaznava.
Čim bolj je človek umsko pogojen…ujet v POGOJNOST…tem bolj se muči…več bolečine občuti…in zelo je omejen…ujet v lastna razglabljanja…dvome…mučkanja…je kot metulj ujet v sluzasto lepljivo pajkovo mrežo…v kateri nemočno trza.
Čim bolj je človek zavestno OZAVEŠČEN-BUDEN…tem večji obseg percepcije-zaznave ima…manj se muči…manj bolečine izkuša…ima bistrejši pogled na okolico in življenje.
Eno jutro sem na avtobusni postaji sedel in čakal na avtobus…zraven mene je sedela še ena ženska srednjih let…Bilo je tiho mirno jutro…Potem pa prileti čmrlj…in se začne zaletavati v steklo majhne postaje…vse okoli sebe je imel odprto…on pa se je mučno-boleče zaletaval v steklo…Dobrih pet minut…se je v tihem jutru…slišalo čmrljevo zaletavanje…bum…bum…bum…bum…bum…bum…bum… …. ….Potem pa vstanem in z roko čmrlja usmerim v svobodo…Ženska me opazuje…Jaz pa rečem…vidite…ljudje smo isti…ves čas se boleče zaletavamo v majhno steklo…čeprav imamo okoli sebe…vso svobodo…Verjetno me ni razumela…ujetos ljudi v sistem je strahotna in zelo boleča.
Ko človek dejansko spozna, da obstaja samo ENA ZAVEST…SAMO EN SEM…SAMO ENO BITJE…Da je on sam to bitje…takrat postane vse kristalno jasno…časa in prostora ni…izginejo vse oblike-forme…takrat je svoboda absolutna…stanje čiste blaženosti.