Reply To: Pasti na duhovni poti

[tadej pretner]

ozelot wrote:
Občutek varnosti, ugodje v nekaterih primerih (ponavadi bolezen kjer so bolniki v središču pozornosti in negovani. Morda do neke mere tudi sam spadam v ta rang) slaba samozavest in potreba po potrditvah (ljudje nimajo denarja samo zato ker tako lažje najdejo kompanjole ki se pridružijo njihovem jamranju in jim potrdijo prav) in strah pred nepoznanim. Baje ima človek neko klavzulo ki ga zadržuje na njemu najvarnejši realnosti. Moram pobrskat točno izjavo o tem pa jo opišem še 1x.

Drži, temu pravimo cona komforta. To je pravzaprav cona naših navad in rutinskega lajfa, ki še zdaleč ni prijetno, a smo ga navajeni (slab zakon, slab job …) in jo na vse načine branimo. Zato tudi vztrajamo v slabem razmerju, slabi službi … Ničesar ne spremenimo zato, ker preprosto “ni dovolj hudo”, da bi zapustili znano. In v tem, da nič ne naredimo za spremembo, nam pomagajo recimo “prijatelji”. Recimo da partner teži k svina in s tem ogroža tvojo cono komforta – greš k prijatelju/prijateljici, mu mal pojamraš, on/ona ti pove ene par razumevajočih in težavo mentalno dovolj sprocesiraš, da v slabem razmerju vzrajaš naprej.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/