AnčaPomaranča wrote:
Čista zavest, superinteligenca, je zajeta v vsem in preveva vse.
Torej je obstajala še pred pojavom prvega človeškega bitja (ali živali ali rastline).
Načeloma da.
AnčaPomaranča wrote:
Ko človeška zavest opazuje in proučuje čisto zavest, se v bistvu v tem procesu spreminjata oba.
Pri tem pa človeška zavest na “bistvo” same čiste zavesti ne more vplivati in jo spreminjati (torej je možno govoriti o neodvisni danosti?) … človek lahko različne spremembe izkuša in proučuje zgolj na nivoju svoje lastne (z)manifestirane realnosti.
Yes?
Or no?
IF No THEN
nehaj z branjem :o))))
EXIT
Človekova zavest je del iste zavesti (Bog nas je ustvaril po svoji podobi – ker je bog zavest, smo mu podobni v tem, da smo tudi sami v osnovi zavest). Čista zavest vsebuje vse mogoče in nemogoče opcije, ampak zgolj kot opcije. Človek pa se s svojim naborom zavesti prebija skozi materialni svet in skozi to njegovo pot se realizirajo različne opcije in se ob tem seveda razvija.
In v čem sedaj profitira čista zavest. Nekateri menijo, da je vse skupaj podobno, kot če si po eni strani nekaj zamisliš in zamisli ne uresničiš, ali pa po drugi strani po zamisli to tudi uresničiš – profitiraš skozi povratno informacijo, kako stvar dejansko deluje. A če se dejansko vse možne realnosti dogajajo paralelno (tudi to je ena od kvantnih teorij), to mnenje v veliki meri pada v vodo.
Pri vsem skupaj vsi ugibamo in imamo sila majhno možnost, da si ustvarimo objektivno celotno sliko. Kvantni fiziki pravijo, da vsako sekundo prestrežemo 400 milijard bitov takšnih in drugačnih informacij iz okolja, dejansko pa smo jih zmožni registrirati in sprocesirati le skromnih 2000 bitov, kar je znatno manj kot 1%. Tega si sicer zlepa ne bomo priznali, a zelo verjetno je, da so naše šanse, da merodajno odgovorimo na tvoje vprašanje precej manjše kot so šanse mojega psa Boštjana, da merodajno oceni FInžgarjevo knjigo Pod svobodnim soncem. Iz njegove ravni dojemanja je le štirioglat barvni predmet.
Ozri se malo nazaj – splošno prepričanje je bilo, da je Zemlja ravna ploskev, nekoliko kasneje, da vesolje deluje kot stroj ipd. – danes vemo, da so to neumnosti. Povsem mogoče je, da bomo jutri menili, da je neumnost naše današnje razmišljanje o vesolju in zavesti.
AnčaPomaranča wrote:
Zanima me nekaj drugega:
– nekaj na nivoju “neodvisne danosti” naj ne bi obstajalo;
– in to nekaj tudi ni del opazovalčeve realnosti (ki se sicer zaveda, da lahko obstaja v realnosti nekoga drugega oz. določenih skupin ljudi);
– in potem je to nekaj odkrito v realnosti nekoga, kjer opazovalec v nekem trenutku ravno raziskuje…
Odkrito zgolj zato, ker opazovalčeva zavest “predvideva”, da lahko naleti na to nekaj; se pravi, ker so Kolumbove ladje že prepoznane, poimenovane?
In če še ne bi bile?
Nimamo vsi enake sposobnosti dojemanja. V vsaki družbi so posamezniki, ki “štrlijo ven” iz povprečja, ki so bolj povezani s čisto zavestjo in vidijo več – oni so prenosniki za druge. Če greva na primer Kolubmovih ladij – masa naj jih ne bi videla, duhovno razvitejši (recimo vrač) pa jo je bil sposoben videti. In ko je to svoje videnje kot avtoriteta razložil masi, so ladje videli tudi drugi. Tisti, ki niso identificirani z materialno realnostjo, katero živijo, imajo torej dostop tudi do dela informacij, ki jih masa ne vidi. V prejšnjem postu pa sem omenil še pomen tega, da te jemljejo resno. Evo sedaj:
– Varianta, da folku poveš nekaj novega, pa te ne jemljejo resno: Posledično mislijo, da si prfuknjen.
– Varianta, v kateri folku poveš nekaj novega in si zanje avtoriteta: V rit jim daš evolutivno brco in jim pomagaš pri preskoku iz ene realnosti v drugo.
Človeška zavest je sposobna prepoznati valovanje oceana, si zastavljati vprašanja, kaj neki to valovanje povzroča…in končno (u)videti…
Se pravi, da je sposobna najti razlike med neodvisno realnostjo in (z)manifestiranimi subjektivnimi realnostmi. Ko “…… se preprosto giblješ kot Zavest, ki opazuje svet iz trenutne perspektive……..”? Brez navezanosti na karkoli?
Moj pes je sposoben prepoznati knjigo Pod svobodnim soncem v takšni meri, kot mu dopušča razvitost njegove zavesti. Mi pa smo sposobni prepoznati valovanje oceana v meri, kot nam dopuščajo kapacitete naše zavesti. In vprašanje je, kako objektivno je to. Tisto, čemur praviš neodvisna realnost je verjetno zgolj kolektivni program, ki še zdaleč ni tako “neodvisen”, kot se zdi.
tadej pretner