Reply To: OSHO
glas wrote:
Prava zgodba nagovarja tvojo dušo, tvoje nezavedne dele.
Takšne ”prave” zgodbe zmorejo mnogo povedati, brez da bi dejansko povedale z besedami.. toraj z logiko..
Duša se pa že v osnovi zelo težko pogovarja preko logike.. Tako da je z zgodbo zelo lahko zaobiti to logično bariero in nagovoriti dušo.. Podobno se lahko naredi tudi z glasbo ali umetnostjo, tudi fizičnim dotikom ali še čem..
Pri predajanju modrosti preko obrednih zgodb, se znanje prenaša tudi večplastno hkrati.. ”Informacija” v ozadju na prvi pogled mogoče deluje nedoločena, ampak to je le prcepcija uma, ki želi strukturirati informacije ali jih oklestiti v njegov okvir.. ”Prava info” pa že v osnovi ni tako okleščena in se pusti dojemati mnogo širše.. In to je možno, če se na ta način odpreš informacijam..
E, tale primerjava zgodb z umetnostjo mi je všeč. Tudi pri umetnosti ti nekatere njene prvine sedejo, druge ne. Jaz se recimo “dušno” odzovem na nekatere zvrsti glasbe, na druge pa ne, pa čeprav vem, da gre za kvalitetne stvari. Enako je z likovno umetnostjo, čeprav je za razliko od glasbe ne iščem “načrtno”
Story tellerji pa me pač ne zanimajo – naj nagovarjajo tiste, ki pač nanje trzajo.
Nataša wrote:
Če moraš naredit stol, potem je povsem logično, da boš uporabil priročnik in iskal informacije, in to na način, da bodo čim bolj razumljive, strnjene in jedrnate. Če hočeš razvajati in razvijati dušo, potem pač ne boš šel brat priročnika, ker informacije niso jezik duše.
Razvoj duše ni ločen od informacij. Kdor misli, da je, običajno ene in iste lekcije ponavlja neštetokrat. Informacije so namreč najtesneje povezane s sposobnostjo prepoznavanja določenih prvin, ključnih za dušni razvoj.