Reply To: OGLEDALA razmerij
glas wrote:
Ponavadi se v trenutku tvoje zavestne odločitve da ga v njegovem naslednjem agresivnem vdoru v tvoje polje počiš, se v trenutku te tvoj odločitve ti vdori prenehajo.. (doživel že veliko takih primerov)
Kar nekako pomeni da si osebo popolnoma sprejel, da si šel z njim popoln krog konfrontacije, vseh oblik civiliziranih izmenjav energij in konfrontacij ki so na voljo, ter si na koncu šel še skozi morebiten strah pred fizičnim obračunavanjem ali vsaj skozi adrenalinsko/testosteronski rolercoster in tako usmeril svojo energijo v fizičen napad (ki tukaj predstavlja obrambo tvoje lastne integritete),.. in ko nekako prehodiš ves ta krog, je oseba nekako kar umaknjena ali se iz neznanega razloga spremeni, vsaj za ta preostali čas bivanja v tvojem polju..
Mislim za moj pojem tudi če bi do fizičnega obračuna prišlo še to ne pomeni, da s tem izgubiš sveti sij, gre le še za eno obliko konfrontacije – če smo že pri temu.. je pa res, da do tega pa vseeno večinoma več ne prihaja..
Lahko ti povem en dober primer, ki je sicer malce drugačen. Dejstvo je, da primitivci pogostokrat sploh ne delujejo v klasičnem razmerju eden na enega, ampak iz neke kolektivne identifikacije, v kateri so tako globoko, da se ne zavedajo, kakšna je tvoja osebna moč (nekje zgoraj sem namreč napisal, da imaš takrat, ko jo sevaš navzven, mir).
Nisem več rosno mlad in najstniška leta sem preživel v sedemdesetih letih in manjšem kraju, polnem konservativnih in zateglih ljudi, nagnjenih k alkoholizmu. Imel sem dolge lase in za te ljudi sem bil tako zelo drugačen, da so me skušali ves čas “jebat” le zaradi tega. Vedno sem jih ignoriral, potem pa sem se nekoč odločil drugače. Skupini štirih ali petih moških, ki so me skušali (spet) nekaj podjebavat’, sem se uprl – stopil proti njim in pokazal pripravljenost na fizični konflikt. Star sem bil cca 17 let in če bi resnično prišlo do takšnega konflikta, bi me seveda z lahko to pohrustali.
A kaj se je zgodilo?
V trenutku so se umirili in izrekli nekaj spravljivih besed. Od takrat naprej sem imel pred njimi mir za vse večne čase. Še več. Nekoliko pozneje se je v neki družbi spet nekdo obregnil vame, poleg pa je bil en tip iz skupine, kateri sem se uprl. In ta tip se je obrnil k tistemu, ki je težil in mu rekel: “Mir mu daj; tega fanta imam jaz rad.” Brez zajebancije …