Reply To: Odpuščanje
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › Odpuščanje › Reply To: Odpuščanje
tadej pretnerAVATAR wrote: Jaz ne bi toliko duhovnosti v to mešal in kompliciral.
Fanta treba v roke vzeti, ga streznit in postavit na realna tla…vsekakor pa ga naučiti, da bo znal biti moški….
Stari, v neki drugi temi (ne vem, kateri že), si me vprašal nekaj v zvezi s strahom in praznino. Vezano z mojim odgovorom in tvojim pristopom k vzgoji, ti bom dal dober primer, ki se sicer ni zgodil v Sloveniji, ki sem ga slišal pred kratkim:
Nek otrok si je blazno želel iti v vrtec, v vrcu pa so ocenili, da za to ni čustveno zrel. Ko mu je mama to povedala je začel jokati. Mama je imela podoben pristop kot ti in ga je bodrila v stilu, “ne jokaj, veliki fantje ne jokajo”. Res je hitro nehal jokati, mama pa se je potem okoli hvalila, kakega fejst fanta ima doma.
A kaj se je v resnici zgodilo?
Ko je fant čustveni naboj (v tem primeru razočaranje, žalost) zadržal, ga je s tem “deponiral” v sebi in prišlo je do tiste dislocirane energijske tvorba, o kakršnih sem govoril v prej omenjeni temi. Tudi ko bo odrasel, bodo situacije, v katerih bi utegnil biti razočaran, v njem sprožile napetost, proti kateri se bo boril z obrambnimi načini vedenja, morda agresijo, izogibanjem življenjskim priložnostim … Prek 90% takšnih dislociranih energijskih tvorb kasiramo do 12 leta, večina tistega, kar se dogaja kasneje, so situacije, katere v lajf pritegnejo te tvorbe v želji, da bi se sprocesuirale.
Če si torej deležen takšne vzgoje, si lahko “pravi moški” le navidez in moškost z različnimi obrambnimi strategijami, v biti pa si qrac od ovce.
V tisti situaciji, ko je otrok jokal, bi ga morala mati objeti, mu “dopustiti”, da se izjoka in mu z objemom pokazati, da je “z njim” in da mu je v oporo. Na tak način bi se žalost sprocesuirala in v energijski sistem smrkavca se ne bi “naselil” noben tujek, ki mu bo kasneje kompliciral lajf.
Toliko o načinu, kako postaneš “pravi moški”…