Reply To: Odpuščanje
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › Odpuščanje › Reply To: Odpuščanje
AVATAR wrote:
Poglejva to še iz drugega zornega kota…Nikoli nisem bil cmera…za to o cmerjenju ne bom razglabljal.
Svojim staršem nisem nikoli težil o tem kaj naj mi dajo ali naredijo…iz preprostega razloga…ker sem vedel, da mi to ne bodo dali…da bi pa zaradi tega scene delal…mi ni napamet padlo…torej sem bil brez…ali pa sem sam nekako poskušal dobiti kaj sem želel.
Seveda je fino, če je človek samostojen in se zanaša nase, ampak tule spet govoriš o svojih vnaprejšnjih idejah, “kaj bi bilo, če bi bilo”, pa sploh ni nujno, da bi bilo tako. Ali te bodo starši v nečem podprli ali ne, ni odvisno le od njih, ampak predvsem od tebe, od tega, kako te doživljajo. Ti bom povedal en primer iz moje relacije s sinom:
– V nekem obdobju je moj poba blazno luftal, nič delal, živel brezciljno … Oglasil se je pri meni in me prosil, če mu posodim razmeroma veliko vsoto denarja (se ne spomnim, za kaj že). Nisem mu ga posodil!
– Kasneje se je malce zrihtal, začel slediti svojim ciljem … in spet se je oglasil, če mu posodim denar. Tokrat sem mu ga dal, ne posodil.
AVATAR wrote:
Pri ljudeh je ponavadi tako, da pridejo k meni, samo takrat ko nekaj rabijo…drugač me sploh ne povohajo…Jaz nisem takšen…in drugih ne nadlegujem…zadevo skušam sam rešit…če pa mi ne uspe…pa pač nimam tega kar želim….
To je realnost, ki si si jo sam ustvaril. Odpri se in “odprl” se bo odnos okolice do tebe.
AVATAR wrote:
Življenje je igra interesov…vsi skušajo uveljavit svoje interese in zadovoljit svoje potrebe…
Če vzamem čist banalen primer…to da si ženskam vseč…vendar jim nisi vseč kot moški…njim je vseč to…da v tebi vidijo…zadovoljitev svojih ženskih potreb-interesov…in ti to dobro veš.
Pogosto je res tako, a vprašanje je, kako se tak pristop izteče. Vendar pa definitivno posplošuješ. Očitno še vedno ne verjameš, da s svojimi vzorci privlačimo ljudi in situacije, ki inicirajo probleme, ki jih moramo razrešiti. In razrešiš jih ne tako, če se od njih ogradiš.