Reply To: Nova knjiga

#26649
tadej pretner
Moderator

Robert Zupančič wrote:

Morda bi za to bilo vredno odpreti celo novo temo, pa vendar: zanima me VSE v zvezi z astralno dimenzijo. Osnove poznam, vem, da gre za 5. dimenzijo, vzročno raven in da je astralno telo “vozilo” duše, ni mi pa jasno vse ostalo, predvsem to, kar se navezuje na “odhajanje” duše v spanju v astralni svet, “niti”, ki povezuje dušo s telesom (predvidevam, da z astralnim telesom) itd.
Torej, kako je možno, da duša med spanjem zapušča telo, ko pa vendar velja, da, ko duša zapusti telo, le-to UMRE?
Kaj pa je s to nitjo? Kaj je sploh to? In potem smo že tudi pri vprašanju sanj: za kaj v resnici gre?
Kot prvo moram reči, da nisem prebral niti ene ezoterične knjige o dušah niti zaenkrat ne nameravam. Logično se mi zdi, da o tem daleč največ vedo na Monroe inštitutu http://www.monroeinstitute.org/about/the-monroe-institute . Robert Monroe je bil mojster izventelesne izkušnja – za ameriške oblasti (vojska, policija) je bilo to zanimivo in ker so šolanja posameznikov dala dobre rezultate, so dali Monrou, ki je imel sam vrhunsko ezoterično znanje, znanstveni support. Nastal je Monroe inštitut in tam so odkrili marsikaj o eteričnem telesu, duši …, kar drugje ne najdeš. Zanimive so tudi nekatere spletne strani diplomantov raznih Monrojevih seminarjev, ki so potem stvari sami raziskovali naprej in o tem napisali tudi kakšno knjigo, ki jo dobiš izključno prek naročil iz ZDA, ampak za najti te strani in knjige se boš moral pač sam potruditi. V glavnem, na netu je vse le prave stvari je treba najti – nekatere od teh strani seveda uporabljam tudi jaz za vsebinsko zasnovo svojih predavanj.
Srebrna nit, ki povezuje med sanjanjem dušo s telesom dejansko obstaja. Ob zavestni izventelesni izkušnji sem jo iskal in našel. To so v bistvu meridiani, ki se na nek način energijsko raztegnejo, formirajo to nit in vzdržujejo stalen stik med dušo in telesom. Ob smrti seveda tega stika ni.

Robert Zupančič wrote:

Sicer mi tukaj tudi ni povsem jasno, kako duša v času PRED utelešenjem, hodi “spoznavat” telo, predvsem možgane… Kaj pravzaprav takrat počne tiste mesece, preden se DOKONČNO “zlepi” s telesom? In, pravijo, da ko se duša dokončno “zlepi”s telesom, NI več možno odhajanje iz telesa razen ob smrti ali pa recimo ob obsmrtnih izkušnjah, ko je človek pravzaprav že mrtev, čeprav klinično…?
Vesolje je holografsko. V resnici se vse dogaja v istem trenutku, preteklost, prihodnost in sedanjost, zato je takšnole pisanje, ki temelji izključno na 3D perspektivi, precej pesniško. Duša ne izbira ničesar na način, kot ti izdelke v trgovini. Vse se dogaja na vibracijski in resonančni ravni – dušo v neko okolje posrka ustrezna vibracija. Ne me vprašati, kako to vem. Ne vem – predpostavljam, da je tako. Do zanimivih stvari prideš tudi s kombiniranjem zahodnjaškega znanja z vzhodnjaškim. Kombinacija Juan chi in Juan shen iz taoizma, ni npr. nič drugega, kot cona morfogenetskih polj iz zahodnjaškega nabora znanj, ki formirajo fizično telo. Hkrati je to tudi cona svetlobnih teles in iz cone, kjer so vsi mogoči scenariji, se eden manifestira na osnovi resonance.

Robert Zupančič wrote:
Kaj pravi na to znanost je več kot jasno, saj naj bi šlo pri sanjanju za nekakšno “praznenje” možganov, poleg tega na sanjanje lahko vplivamo s povsem biološko-psihološkimi vplivi, npr., da se zvečer preveč naješ, ali pa gledaš kakšen napet film in boš zagotovo sanjal, kako te nekdo lovi in maltretira… Torj bi težko govorili o tem, da se V RESNICI nekaj dogaja z “nečim v nas” (recimo dušo, ki bi med sanjanjem zapuščala telo) med sanjami.

Tukaj je recimo en opis sanjanja:

“Sanje so nekakšno razmišljanje v podobah
(če denimo menite, da je vaš odnos v težavah, boste morda sanjali o
potresu). V njih se izražamo s prispodobami, zato je določen – ne pa ves
– del sanj simboličen. Pomembno je, da razumemo notranja sporočila, ki
nam jih prenašajo sanje.

Sanjamo na različnih ravneh
zavesti. Kadar sanjamo na mentalni ravni, največkrat predelujemo dnevne
dogodke, vtise in tekoče informacije; takrat so sanje samo vrsta
nepovezanih slik in vtisov, ki nimajo kakega posebnega sporočila. Naš um
samo pospravlja in razvršča. Sanje na čustveni ravni se navadno vrtijo
okrog naših odnosov – do drugih ljudi, situacij, dogodkov, predmetov.
Kar nam ni uspelo v stvarnosti, izživimo v sanjah. Največkrat se na tej
ravni odvija bolj ali manj smiselna zgodba, v kateri nastopajo osebe, ki
jih poznamo ali pa (še) ne. Takšne sanje nam skušajo sporočiti to,
česar si nočemo priznati, ali pa nakazujejo, kako se bodo odnosi
odvijali.

In naposled so tu sanje na višjih ravneh, v katerih z našo
zavestjo komunicira naš višji jaz oziroma naša duša. Na tej ravni imajo
sanje globlji pomen in navadno tudi pomembno sporočilo. Ko se prebudimo
iz takšnih sanj, imamo občutek realnosti in živosti. Največkrat nam še
dolgo ostanejo v spominu in lahko celo vplivajo na naše odzivanje v
dejanskih situacijah. V takšnih sanjah komunicirajo z nami naši vodniki,
angeli ali druge duše.”

Kaj od zgornjega lahko “kupimo”, kaj pa verjetno ne drži povsem? Vljudno Vas prosim za “prizemljene” odgovore, ne arhetipske pravljice o tem LOL

ROBERT ZUPANČIČ

Očitno res obstajajo višje in nižje vibracijske sanje. V višjevibracijskih, ki nimajo tona kakršnekoli neprijetnosti, se duša klati po astralu. fizično telo pa se takrat “priklopi” na energijo Zemlje in se obnavlja.

Kaj pa moraste sanje?

Pri morastih sanjah običajno rečejo, da gre za podzavestno čiščenje. Tu sodelujejo entitete, ki se na telo priklopijo prek t.i.aka niti (večina zgoraj omenjenih spletnih strani jih imenuje kar “cords” ). Stik z energijo Zemlje takrat lahko pomaga te entitete in vsebine podzavesti, na katere se vežejo sprocesirati, ni pa seveda nujno. Kaže, da je v teh procesih tudi sistem duša/astralno telo bližje fizičnemu telesu. Če je preveč človekove energije vezane na astral oziroma v njem “zamrznjene”, se prek mor podzavestne vsebine ne sprocesirajo, ampak se problem lahko celo poglobi. Je pa dejstvo, da imamo podzavestno znanje o tem, da se stvari procesirajo skozi povezano dihanje. Spomnim se, da me je enkrat pred cca dvemi leti tlačila mora – ko sem se zbudil iz morastih sanj je bilo prvo, kar sem opazil, da globoko in povezano diham. Ta ritem se je seveda vzpostavil spontano.

Lepo je če deliš