Reply To: Nova Doba

[tadej pretner]

Tole te dni kroži po mailih:

Znova želim upati

Vzgojen/a sem po splošnih moralnih načelih:
Ko sem bil/a majhen/na, so bili mame, starši, profesorji, dedki, strici, sosedje
– ljudje, vredni spoštovanja in ugleda.
Bolj ko so nam bili blizu ali starejši, kot so bili,
toliko bolj so nam dajali takšen občutek.

Izgovarjati se starejšim, učiteljem ali nadrejenim je bilo nepojmljivo.

OBČUTIL/A SEM SPOŠTOVANJE.

Starejšim smo zaupali, ker so bili starši, matere ali družina vseh otrok ali skupine v ulici ali mestu …
Bali smo se samo mraka, grdob, nasilja v filmih ali grozljivk v kinu.
Danes sem neutolažljivo žalosten/na zaradi vsega, kar smo izgubili, zaradi vsega, česar se bodo morda moji vnuki nekega dne bali.
Zaradi strahu v očeh otrok, mladih, odraslih in starejših.

Človekove pravice za kriminalce …?
Omejene pravice za poštene državljane …?
Plačevati dolgove in biti bedak …?
Amnestija za prevarante …?
Poštenjaki so neumni …?
Ne izkoristiti koga – ali to pomeni biti bedak …?

Kaj se dogaja z nami???

Profesorji pretepeni v šoli, trgovci grozijo komercialistom.
Rešetke na naših oknih.
Vsak je zaprt v svojem svetu.
Kakšne vrednote so to?

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/