Reply To: no tukaj pa lahko..
4 Povratne informacije
V procesu komunikacije dajemo in sprejemamo povratne informacije. Povratna
informacija je sporočilo, ki ga pošilja prejemnik informacije nazaj oddajniku.
Povratne informacije se lahko nanašajo na vsebino sporočila, prejemnika sporočila,
vpliv sporočila na prejemnika, medsebojne odnose med partnerji ali odnos nas samih
do vsebine sporočila.
Učinkovitost povratne informacije je odvisna od načina podajanja. Ogledali si bomo
nekaj pravil dajanja povratnih informacij.
• Povratna informacija naj bo besedna in izražena jasno. Če je v obliki nebesednega
sporočila, obstaja večja nevarnost napačnega razumevanja, saj je nebesedno
sporočanje lahko manj jasno, večpomensko in pogosto podvrženo napačnim
interpretacijam.
• Povratna informacija naj bo prilagojena tistemu, ki mu je namenjena, in sicer
tako, da nas bo lahko razumel. V nasprotnem primeru ne bo učinkovita.
• Povratna informacija naj bo konkretna, kar pomeni, da naj se nanaša na
konkretno vsebino in vedenje, ne pa pavšalna.
• Povratna informacija naj bo objektivna, kar pomeni, da se nanaša na dejanske
informacije in dejstva, ne pa le na naše občutke.
• Povratna informacija naj bo direktna, to je, da je neposredno povezana z vsebino
in naj se nanaša direktno na tisto osebo, ki ji je namenjena. Ne sme biti izrečena
po ovinkih, prikrito ali posredno.
• Povratna informacija naj bo iskrena, kar pomeni, da naj bodo v njej zajeta naša
resnična mnenja, čustva in misli.
• Povratna informacija naj bo posredovana pravočasno. Povratno informacijo
moramo dobiti takrat, ko smo jo pripravljeni sprejeti, razumeti in uporabiti. Če jo
prejmemo pozneje, je lahko njen učinek manjši oz. ga sploh ni.
• Povratna informacija naj bo konstruktivna, se pravi namenjena reševanju
problema ali konflikta. Skušajmo se izogniti poniževanju partnerja in poglabljanju
konflikta.
• Pri povratnih informacijah mora veljati načelo vzajemnosti. Če povratne
informacije dajemo, jih moramo biti pripravljeni tudi sprejemati.
• Kadar dajemo povratne informacije, se skušajmo izogibati ocenjevanju in
postavljanju diagnoz. Človek, ki se znajde v ocenjevalni situaciji, se lahko počuti
ogroženega in reagira obrambno. Če je mnenje opisno, je za prejemnika bolj
nevtralno in povzroča manj neprijetnih občutkov. Povratna informacija naj bi
pomenila raziskovanje možnosti, ne pa dajanje receptov.
Vrsta povratnih informacij, s katerimi želimo doseči učinek, so tudi pohvale in graje.
Pohvale so tiste, s katerimi poskušamo določeno vedenje utrditi, graje pa tiste, s
katerimi ga želimo spremeniti. Obe morata biti usmerjeni na vedenje posameznika in
biti realni, če želimo, da sta učinkoviti.
5 Kvalitetna in uspešna komunikacija
Dejavniki uspešne komunikacije
• V vsako komunikacijo vstopamo z določenim namenom. Naš namen je lahko
informirati, izraziti mnenje, vplivati na partnerja, dobiti povratne informacije itd.
Preden začnemo pogovor, moramo vedeti, kaj želimo povedati. Kako bomo
prenesli sogovorniku nekaj, o čemer še nam ni jasno?
• Pri besednem izražanju moramo biti jasni in razumljivi. Uporaba kratkih
stavkov, enoznačnih besed in običajne govorice pripomore k razumljivosti
povedanega. Izražajmo se z besedami, ki so razumljive tudi sogovorniku.
Izogibajmo se dvoumnim besedam, izrazom in abstrakcijam.
• V pogovoru moramo uporabljati dejstva, se pravi, da ne operirajmo z
zavajajočimi in nepreverjenimi podatki. Kadar izražamo naša mnenja, občutke,
opažanja, stališča, želje itd., jih moramo izražati kot take. Izražajmo se z JAZ
sporočili.
• V vsakem pogovoru je pomembno tudi poslušanje. S poslušanjem prejmemo
vsebino sporočila, poleg tega pa tudi informacijo o sogovorniku. Dobimo
informacijo o tem, kdo je, kakšen je, kakšen je njegov odnos do nas in kakšen
vpliv bo imelo sporočilo na nas. Za učinkovito poslušanje moramo biti
pripravljeni sprejeti sogovornikovo sporočilo, biti pozorni na vsebino in iskati
pojasnila za morebitne nejasnosti.
• Sogovornika je potrebno tudi gledati. ( preko neta ga bolj težko .)))) V neposredni komunikaciji vedno
vzpostavimo stik z očmi. Poleg tega opazujemo sogovornikovo nebesedno
izražanje, ki kaže na njegov odnos do nas, do sporočila, njegova čustvena stanja,
itd. Opazujemo usklajenost besednih in nebesednih sporočil in tako dopolnimo
vsebino sporočila.
• Pomembno je tudi naše vedenje v procesu komunikacije. Tako kot mi poslušamo
in opazujemo sogovornika, posluša in opazuje tudi on nas. Najbolje je, da smo
med pogovorom čim bolj naravni, da povemo tisto, kar mislimo in čutimo in da
se tudi obnašamo tako. Če je naša besedna in nebesedna komunikacija usklajena,
delujemo iskreno.
• Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine (teme). Če se
pogovarjamo o neki temi z določenim ciljem (npr. doseči sporazum, uskladiti
mnenja, razrešiti konflikt ), je pomembno, da se osnovne vsebine držimo, dokler
ne dosežemo zastavljenega cilja. V nasprotnem primeru pokažemo našo
nepripravljenost za sodelovanje s sogovornikom.
• Zavedati se moramo, da je sogovornik drugačna osebnost od nas, da ima
drugačna stališča, pričakovanja, vrednote in čustva. Naše besede vzbujajo v
drugih ljudeh drugačne predstave, čustvene povezave in pomene kot pri nas
samih. Zato vedno obstaja možnost napačne interpretacije sporočila.
• Sogovornika moramo sprejeti takšnega, kot je. Vsak ima pravico, da misli, čuti
drugače, da izraža drugačna mnenja in stališča. Pustiti mu moramo, da jih izrazi
na svoj lasten način in jih upoštevati, čeprav so drugačna od naših in jih včasih
težko sprejmemo.
• V pogovoru skušajmo dobiti povratne informacije od sogovornika, kako je naše
sporočilo razumel. Ali ga je sprejel tako, kot smo pričakovali ali drugače?.
Takojšnja povratna informacija lahko prepreči nadaljnje nesporazume. Z njo
lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi in nebesednimi
sporočili.
• Tudi sami moramo biti pripravljeni, da sogovorniku damo povratno
informacijo. Včasih je potrebno še dodatno pojasniti naše mnenje, misli, vedenje.
Tako zmanjšamo možnost napačne razlage sporočila.
• Upoštevati moramo, da ima vsak udeleženec v procesu komuniciranja pravico biti
bolj ali manj aktiven in pripravljen sodelovati. Prav tako ima vsakdo pravico, da
komunikacijo prekine (npr. če pogovor ne vodi več nikamor). To na primeren
način povemo in pokažemo sogovorniku.
• Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati. Pot pelje preko prepoznavanja svoje
komunikacije, ozaveščanja (pogosto se ne zavedamo, da komuniciramo in kako
komuniciramo) in razvijanja oz. izboljševanja. Pri tem nam poma
gajo povratne
gajo povratne
informacije o naši komunikaciji s strani drugih in metakomunikacija (pogovor o
pogovoru in naših sporočilih ).
6 Prilagajanje v procesu komunikacije
Večinoma je koristno, če poznamo tako svoj in tudi komunikacijski stil drugih ljudi.
Na ta način lahko izboljšamo našo komunikacijo, odpravimo pomanjkljivosti in
prilagodimo svoj komunikacijski stil drugim, če se nam zdi to potrebno. Tako lahko
povečamo možnost razumevanja sporočil na obeh straneh.
Prilagajanje komunikacijskega stila drugemu pomeni, da se približamo njegovemu
načinu izražanja. Tako hitreje in lažje vzpostavimo stik s sogovornikom. Ljudi
namreč privlačijo podobnosti in ne razlike. S tem, ko vstopimo v njihov model, jim
damo vedeti, da smo jim podobni, obenem pa povečamo pripravljenost sogovornika,
da nam prisluhne, sporočilo sprejme in ga bolj natančno interpretira.
Poleg besednega stila komuniciranja prilagajamo sogovorniku tudi naše vedenje in s
tem nebesedna sporočila oz. našo nebesedno komunikacijo. Pri dveh ljudeh, ki se
dobro razumeta, se ujema tudi nebesedna komunikacija, ne da bi pri tem šlo za
oponašanje. Imata podobno telesno držo, kretnje, glasovno komponento govora, ritem
dihanja, čustvene izraze itd.
Ujemanje neverbalne komunikacije lahko imenujemo z drugim izrazom zrcaljenje.
Zrcaljenje pomeni, da z drugimi komuniciramo s pomočjo njihovega lastnega
neverbalnega načina vedenja. Kadar začnejo drugi zrcaliti naš način vedenja,
govorimo o vodenju. Kadar na primer govorimo z žalostnim človekom, se tudi sami
vedemo ustrezno njegovemu počutju, nato pa ga s svojim vedenjem skušamo
pripeljati v bolj pozitivno razpoloženje.
itd itd …
niso modre misli ..ampak so pa osnove kvalitetnega komuniciranja…