Reply To: Nebuloze 1,618
hmmm…otrok zaupa, čuti in je radoveden…ter si počasi skozi izkušnje ustvarja mišlenje…če mu razlagaš o izkušnji lahko seveda posluša, vendar da prednost individualni izkušnji pred tistim na osnovi razlage, saj se mu zdi življenje kot tako celovito samo po sebi in je pač radoveden…ko pa se mu vključi razum, pa deluje večinoma na primerjavi pravilnega in nepravilnega, pozitivnega in negativnega…hmm, men osebno se zdi, da otroku človek najbolje odgovarja na njihova vprašanja z razumevanjem njegovih občutkov, čustev, tako lahko tudi bolj zastopi njihova vprašanja, ki so izraz njihovih čutov, dogajanja…sam, se mora pa človek znat vživet v otrokov svet, ki je večinoma drugačen, kot svet staršev, kar starši preprosto pozabljamo, no, ja, vsaj jst sem v preteklosti kot mati delovala čist egocentrično, kot, da jst najbolje vem, kaj je za mojga otroka dober al pa ne in po drugi strani sem zagovarjala neko namišljeno svobodo, kuker sama se odloči, kaj boš, matr, to je blo čist kontradiktorno…hahahaha…taka sem bla…juhuhu…še dober, da sem pristala na tak način, kot sem, v priporu in, da se je men začela dogajati moja norost…hahahaha…hahahaha…ma, ja, usaka situacija je za neki dobra
…hahahaha…