Reply To: misli
Irena wrote: No, v tretje gre rado, pa naj odprem še eno temo
Priznam, da imam zdajle kar precej težav, nekaj napisati z repom in glavo in s čim manj “bluzenja”.
Povzela bom nekaj vodilnih misli, izpisanih razstresno po tem forumu, a se ne bom mučila s citiranjem. Če kje kiksnem, me prosim popravite– Misli so nasledek našega čustvenega odziva!– Misli (in z njimi povezana naša najgloblja prepričanja) kreirajo našo realnost!
Misli niti ne. Kako običajno nastane misel?
Podobni smo radijskim sprejemnikom – »etru« je ogromno programov različnih radijskih oddajnikov, sprejemnik pa sprejema le tistega, na katerega je nastavljen njegov potenciometer. Kako pa je torej pri človeku in kateri so tisti vplivi, ki determinirajo naše misli? Vlogo sprejemnika imajo pri človeku vibracije, ki jih oddajamo na ravni DNK oziroma predvsem eteričnega telesa. Te vibracije privlačijo kompatibilna polja realnosti. In od česa so te vibracije odvisne?
– Od genske determiniranosti (polja staršev, okolja in hrane v času nosečnosti
– Od polja kulture, v katerem živimo (takšna polja determinirajo tudi našo biološko realnost)
– Od procesa vzgoje/učenja v zgodnji fazi, ki vpliva na vspostavitev sistema vrednot po eni strani, po drugi pa kreacijo osnovnih teles bolečine in telesnih tenzij, ki preprečujejo sprejemanje določenih vibracij, druge pa privlačijo.
Na osnovi tega torej privlačimo dve vrsti vibracij – tiste, ki jih doživljamo kot čist sprejem in tiste, ki jih sprejemamo s šumom. Kot čist sprejem doživljamo vibracije, ki so skladne s prepričanji, ki jih imamo v zvezi z varnostjo, srečo …, zato jih skozi telo prepustimo oziroma se jim prepustimo. Te vibre se preoblikujejo v namero (ki ni nič drugega, kot vzgib, da nekaj narediš, ki ga povzroči sprejeta vibra) in nato v misel. Kakorkoli – čista misel/namera polja.
Po drugi strani se želijo telesa bolečine integrirati nazaj v naše polje, zato privlačijo realnosti, v katerih bo to mogoče. Vibracije takšnih realnosti prepoznavamo kot »sprejem s šumom«. Ker smo nekoč v preteklosti tovrstno vibro blokirali (kakršenkoli razlog, zaradi katerega se prekine čustveni proces) se na vibro takoj odzovemo na telesni ravni (napetost), čustveni (neka oblika stresa), sledijo pa temu primerne misli. Telesna napetost je eden obrambnih mehanizmov, ki hrani polje, ki si želi status quo.
Če imaš torej v sebi takne programe in funkcionira na osnovi teh mehanizmov, je iluzorno misliti, da boš s spremembo misli spremenil realnost. Misli, ki so drugačne od tistih, do katerih pride v trenutku sprejemanja programa s šumom, lahko kreiraš v miru doma, lahko se greš avtosugestijo, a pri tem pride do problema, da tvoja podzavest sprejme le sugestije, na katere je uglašena. Druge zavrže. Zato ima avtosugestija kratkotrajne in omejene rezultate – ko pride namreč do nekega dogodka v resnici, se spontano odzovemo po opisanem mehanizmu.
Irena wrote:
– Misel pride in gre – naša naloga je jo opazovati na tem sprehodu in se ne identificirati z njo!– Meditacija in vaje praznine nam omogočajo pridobiti zmožnost Bivanja – delovanja iz Praznine!– Praznina je Bog osebno!Ne vem, kaj pravi Vzhod na to – Judovstvo, Krščanstvo in Islam temeljijo na trditvi, da je NAJPREJ BILA BESEDA.Janezov evangelij : V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog.Nova Zaveza se začne z »Na začetku je bil logos…«(grško λόγος)Namenoma izpuščam prevod logosa kot odnos/razmerje, ker me čisto konkretno zanima BESEDA – MISEL.
Beseda, stavek, misel, razmislek, mišljenje, razum, smisel, znanje, govor, pogovor, trditev, itd…. so le nekatere razlage in prevodiPolja Logos, ki je vzrok in izvor vsega in naj bi tudi bil poosebljeni Bog . Tako nas uči naša kultura, na tem temelji naša kolektivna in individualna Zavest.
Povzemam:Če mi pripoveduješ, bom poslušal.
Če mi pokažeš, bom videl.
Če to doživim, bom razumel.
Lao Tse (kitajski filozof, rojen l. 604 pr.n.št.)Torej nas misli ločujejo ali zbližajo z Bogom ?Lp, Irena
Mam sicer pomisleke še pri čem, a sem bil že zgoraj obsežen. Zato le to – problem je nastal, ker primerjaš pogojeno in nepogojeno raven. Na nepogojeni ravni je gola zavest, nobenih procesov percepcije skozi telo in čustveni filter, vse le je. In če je takšna zavest nekaj ustvarila, je logično, da je bila najprej namera oziroma misel.