Reply To: MAORI zdraviteljstvo
glas wrote:
Špičast kamen v sredino stopal sem dobila…. in to za par sekund, js sem tko kričala, da je blo pomoje prav smešno…. K Đizus sm se počutla
Spomnem se, da je ena ženska na sosednji mizi rekla, da ne more več poslušat tega dretja….Kričala sem res močno, ni blo to žensko kričanje!….. Sem kar presenetla sebe, kok ene moči je v meni…In komolec pritisnejo z vso močjo v trebuh…. da ti slabo pride…. Ne morm se odličit kaj je bolj neprijetno, kamen al komolec v trebuhKričala sem tko močno, da sem mela po obrazu vratu ter prsnem košu majhne rdeče lise, petehije-male pikčaste krvavitve….
Špičast kamen v podplat je trajal po moje slabo minuto (vsaj pri meni – in v vsako podplat posebej), v tej prvi minuti mi je postalo jasno, da sem si verjetno napačno predstavljal, kako bo dejansko potekal tretma.. 
Zvokov itak nisem dajal, ker nisem vedel kaj se sploh dogaja in kaj se še bo.. na mečih (ki so kot sem že omenil bila prej moja “ne dotikaj se” cona, sem se moral soočiti z nepredstavljivo bolečino in ko se je itak že dogajalo vse to, nisem glih zdaj pomislil, da bi rekel, spokaj vstran, ker sem si drugač predstavljal, saj sem vstopil brez večjih predstav.., sem pač začel razmišljati, če mi res stokilski mesožderi maor rine komolec v mečo, da vsaj sprobam, kako bo to delovalo, kako bo to, ko bom izkusil največjo možno bolečino, ki se je pri meni dala doseči prav v mečih ja.. in sem se nekako testiral, do koder lahko zdržim brez da karkoli v telesu napnem, toraj da telo želi reagirati, ustvarjati odpor.. no ja malo me je premetavalo zraven tu in tam, ampak to itak njih ne moti, ker ko zarine, lahko delaš karkoli, zadeva gre do konca in boli pač kolk boli.. pa če hočeš skakati zravn, tuliti ali karkoli, pa je itak na tebi ja, njih pa ne moti nič ampak res nič..
No bolečina je bila primerljiva edino, ko gre s komolcem v trebuh.. Ampak tam sem imel največ dela z mislimi, če sploh ve kaj dela, ker sem čutil, da je že na zadnji strani moje trebušne votline, in nisem vedel če lahko kaj poči pri temu procesu v trebušni votlini, nisem si moral zdravo predstavljati, kam se lahko umaknejo pač stvari v trebušni votlini, če nekdo gre s komolcem skozi trebuh direkt do hrbenice odzadaj..
in tukaj če se mi ne bi to pojavljalo bi bila pač le bolečina, kot drugje, ampak tukaj so me preganjale še te misli, ki so mi bile sicer odveč, ampak vseeno so skoz skoz mi ven butale..
Tako da jaz sem tokom tega procesa le spremljal kako se bo moje telo odzivalo na neznosno bolečino, kaj kje in na kak način bo steklo, pa kako bo živčni sistem regiral če ne bom nič napenjal, na kak način bo zdržal itd itd..
Toraj energetsko, raziskovalno.. ..
Potem pa pridem vem in je veni bil kot nek prijatelj od Štruclja, (Štrucelj je bil namreč istočasno v obdelavi z mano), pa me ta tipček, ki je bil seveda tipični new age, z vsemi new age stereotipi in naloženimi programi in vse, in me začne spraševati; “In? Kako je bilo? A si uspel izkričati? A si uspel dati ven? A si? A si ? ..” 
pa ga jaz gledam začudeno, saj nisme najprej razumel kaj me sprašuje.. izkričati kaj? sem pomislil v sebi.. Očem to on? izgovoril pa tega nisem in pol je nastala tišina in ga je zmedla in nato je videl, da ga ne razumem kaj sploh me sploh sprašuje.. pol pa je v tej zmedi me pač nehal spraševati, ker je bilo očitno, da sva vsak čist drugje..
No vglavnem pač ta new age fora, da moraš obvezno živlasko kričati, da sprobaš pač spraviti “vse” ven, itd itd,.. če ne kričiš, da potem je ostalo še vse v tebi in ni šlo ven in te ideje pač,.. ampak ta princip in ta prepričanja ciljajo le čustveno telo, saj le čustva se skoz tak mehanizem odstranjajo.. in ja ko sem skapiral potem kasneje, kaj me je sploh spraševal, sem pomisli, ja ok, mogoče bi tudi to bilo zanimivo, da bi kao probal kričati kot žival, samo se med procesom nisem pač spomnil, da ta varianta tudi obstaja..
ker sem se bolj vneto ukvarjal z opazovanjem kaj se bo dogajalo, kam bo steklo, kako in kaj bo odreagiralo ob tem in tistem,.. kam bodo šli filingi ob tem, itd itd..
