Reply To: Mala šola kreiranja realnosti

Forum Duhovnost Forumi Duhovna rast Mala šola kreiranja realnosti Reply To: Mala šola kreiranja realnosti

#19599
tadej pretner
Moderator

V. Del

Oglejmo si pomen gama možganskega
valovanja v kontekstu alfa možganskih valov.

Stanje fizične sproščenosti, s
katerim večina avtorjev opisuje prevlado alfa valov v naših
možganih, namreč ni tako enoznačno. Govorimo namreč lahko o
pasivnem in aktivnem alfa stanju.

Za pasivno alfa stanje je
torej značilna prevlada alfa valov v možganih, vendar gre pri tem
stanju bolj za apatičnost, vodljivost … V pasivni alfi smo recimo
običajno takrat, ko se utrujeni in vsega naveličani zvečer usedemo
pred TV. Za takšno stanje je značilno, da je v njem porušena naša
avtonomija in občutek integriranosti, zato smo podvrženi
sugestijam. To dobro vedo tudi tvorci reklamnih sporočil, zato jih
na TV tolikokrat ponavljajo. Ko vidiš neko reklamo v stanju pasivne
alfe, v kateri si, kot sem že omenil, odprt do sugestij, si takšna
reklama zlahka utre pot do globljih slojev naše podzavesti. In kaj
se potem zgodi? Ko prideš v trgovino, ne da bi karkoli razmišljal
sežeš po proizvodu, ki si ga v takšnem stanju videl na TV in ga
vržeš v nakupovalno košarico. Štos pasivne alfe poznajo tudi
politiki. V svojih govorih nas z govorom o tem, kako slabo je stanje
v državi najprej dezintegrirajo, da pridemo v pasivno alfo in smo
odprti do sugestij, nato pa nam ponudijo rešitev – sebe kot
politično opcijo,

Za aktivno alfo pa je
značilno, da v možganih prevladuje kombinacija alfa in gama valov.
Takrat smo globoko sproščeni, a hkrati pozorni. V tem stanju je
reaktivnost (avtomatični odzivi, na osnovi naučenega ali
navajenega) bistveno manjša, sposobnost izbire pa zato večja.

Kako torej v praksi s pomočjo aktivne
alfe doseči stanje,v katerem ne izgubljamo energije niti takrat, ko
delamo stvari, ki nam niso všeč?

Za boljše razumevanje najprej kratek,
a zgovoren poskus:

– Zapri oči in se sprosti;
– V telo
pričaraj nek destruktiven občutek (strah, jezo …);

– Ko je občutek tako intenziven, da ga
ne moreš več okrepiti, odpri oči in se zazri v prazen prostor
(torej ne na kakšen objekt v prostoru, v katerem si, ampak s fokusom
nekje na praznem prostoru).

Kaj se je zgodilo?

Destruktivni občutek je v hipu
izginil.

In kaj se lahko iz tega poskusa naučiš?

Destruktivnim občutkom daje
življenje naš fokus, ki ga usmerjamo na objekte ali subjekte
materialne realnosti.

Kako torej to spoznanje uporabiti v
praksi?

– Kadar delamo stvari, ki nam niso
všeč, imejmo fokus na praznem prostoru. Variant je več. Ko recimo
komuniciramo z nekom, ki se ga bojimo, ga ne opazujmo kot subjekt,
ampak imejmo fokus ali na praznem prostoru kakih 20 cm pred njim, ali
pa v njemu (oba načina lahko zlahka osvojiš z nekaj vaje).

Verjetno nihče nima rad dela na tekočem traku. Če se v neki
fazi življenja na ta način preživljamo, ne imejmo fokusa na
predmetih, ki jih dajemo na tekoči trak ali na tekočem traku, ampak
v praznem prostoru tik pred predmetom/trakom.

Čim takšen fokus vzdržujemo
zavestno, smo prisotni in ne izgubljamo energije. Energija gre namreč
tja, kamor imamo usmerjeno pozornost. Če pozornost usmerjamo na
ljudi/predmete, dajemo energijo njim. Če pa imamo fokus na praznem
prostoru, do energijskih praznitev ne prihaja; obratno. Vsa energija
namreč izhaja iz praznega prostora.

b) Kako fokus okrepiti in ga v
bistveno večji meri premestiti v polje zavestnosti?

Psihologi pravijo, da je zavestnih le
cca 5% naših dejanj. Vse ostalo delamo rutinsko, brez kakršnekoli
pozornosti. Nekaj preprostih nasvetov za krepitev fokusa:

– Izogibajmo se t.i. multitaskinga –
delanje več različnih stvari hkrati, recimo hkratno telefoniranje
in surfanje po internetu, branje med kosilom … Multitasking vodi v
disperzijo pozornosti, ki nam sčasoma postane navada in nazadnje
nismo več sposobni resnične osredotočenosti.
– Stvari, ki jih
začnemo, tudi dokončajmo.
– Izvajanje vaj
za osredotočenost (recimo koncentracija na dihanje, štetje).

Čim več stvari naredimo zavestno
(se
oblačiš, umivaš zobe). Ko ti pade koncentracija, se osredotoči na
ritem
dihanja.

Zavestno
hranjenje.

V vsakdanji komunikaciji

govori, ko je treba
in
poslušaj, ko je treba.
Ne
skači sogovorniku v besedo.
Ne
razmišljaj o problemih,
ne
pritožuj se in ne kritiziraj
.

tadej pretner2013-05-09 04:34:28

Lepo je če deliš