Reply To: Luna
tadej pretner wrote:
…če si samohranilka to dobro veš…
Novih vlog ne sprejemam več, se še starih nisem povsem rešila, tako da se v nobenem pogledu ne počutim kot samohranilka, čeprav to po vseh družbenih merilih sem, sam s to vlogo se v glavnem identificirajo tiste nemočne in obupane mamice, katerih realnost postane vsakodnevno pomanjkanje in razmišljanje, kako bo jutri, jaz pa to gotovo nisem!!!
AVATAR wrote: Neko prazno kokodakanje…pa tako sama veš…nima nobene vrednosti.
Se povsem strinjam, prazno kokodakanje res nima nobene vrednosti, ima pa vrednost samopoznavanje in predvsem pripravljenost naredit spremembo. Dokler ti 500 ali 600 evrov na mesec prinaša dovolj udobja, da lahko preživiš in se ne rabiš v življenju zmigat, ker pač ne verjameš, da bi zmogel, ker se ti ne da, ker si predstavljaš, da je to borba, ker ne vem kaj že vse …. boš pač ostal v tej svoji coni udobja in prečudovito vesolje ti bo postreglo z njo v izobilju.
Rasturaš!!!
Men se zdi, da samospoznanje ne moreš lih enačiti z denarjem oz., z pripravljenostjo, da človek naredi spremembo……Sreče ni mogoče kupiti z denarjem, žal sreča ni sad zemljskega bogastva. Tudi človek, ki nima kao veliko bogastva, je lahko samospoznan in je vedno v pripravljenosti, da naredi kako spremembo, ker je prilagodljiv…….Glede ljubezni, sreče, iskrenosti, odgovornosti, zaupanja, nimajo bogati in učeni ter v svetu uspešni ljudje nobene ampak nobene prednosti………..Sreča ni proizvod znanosti in tehnike, svobode in napredka, višjega standarda, ker namesto v pričakovanem raju, se človek kaj hitro znajde v življenskem peklu. Sreče se tudi ni mogoče naučiti, kakor se naučimo pisati, brati in računati. Sreča ni povezana z znanjem naše glave(razum), ampak z modrostjo našega srca oz. izkušenj oz. samospoznanjem…..Vsa rast se začne z veselim sprejemanjem samega sebe, ker drugače je človek ujet v boleč notranji boj s samim seboj brez konca in zatorej ne more ampak res ne more zaštekati, da pa je nekdo res čist srečen tudi, če ni zbiratelj denarja, srebra, zlata ali ne vem kaj še, ker bolj, ko soglašamo s seboj in se sprejemamo, tem bolj se bomo rešili dvoma o tem ali onem. Neovirani smo, tako da smo z zaupanjem to, kar smo…..