Reply To: Kvantni pristopi samorazvoja

[glas]

Irena wrote:
Sicer imam trenutno velikanske težave mislit drugače kot mislim – ampak ali ni ta pristop pravzaprav 3D pristop s svojimi omejitvami ???]

Ne vem zakaj ti to zveni kot 3D pristop in zato tudi ne vem kaj ti odgovoriti.. Ljudje ki jim nekaj ”tako preveč 3D deluje”, ponavadi bežijo iz 3D, ker se ne želijo z marsičem tukaj soočiti.. In ponavadi bežijo v druge realnosti.. Ampak če v 3D ne razviješ zrelosti, toraj če ne končaš zaključnega izpita iz 3D te potem iz tistih višjih realnosti grobo katapultira nazaj v 3D, ponavadi skrbijo za to neke neljube 3D okolščine, ki so dovolj grobe, da jim to ponovno in ponovno uspeva..

tadej pretner wrote: Za razliko od glasa in strelke, verjetno pa tudi tebe, članka nisem prebral, mislim pa, da je tvoje vprašanje na mestu.
Razlogov za to je več:To, s kakšnim arhetipom se bomo povezali je v veliki meri pogojeno s temperamentom, vzgojo in včasih celo s spolom. Zato nam nikakor ni treba predelovati vse žive arhetipe. In kaj sploh pomeni razviti nek arhetip do popolnosti…

Tadej mene so vbistvu kar presenetili ti arhetipi po Jungu.. Jung je bil drugače duhovni iskalec in to je bil njegov glavni spor z njegovo drugače napol avtoriteto Freud-om.. Freud je namreč iz svojega unikatnega pogleda znal dokaj dobro opisati mehanizme v psihi in skozi njega lahko zelo dobro prideš v lastno (ali tudi tujo) psiho, samo potem imaš en problem, znajdeš se v novi kletki, saj Freud ne poda rešitev, on nekako ni znal ali želel spreminjati mehanizmov psihe, saj mu je to bilo to kot neko bogokletno dejanje..
In tisto kar Ozzie opisuje (v eni drugi temi..), je dejansko točno to, kar sem sam na lastni koži občutil, ko sem prvič prišel v stik Z Freud-om.. saj če greš v sebe izključno z freudom, slej ko prej vstopiš v psiho, vse ti je jasno, vidiš mehanizme in procese, ki so ti prej bili nedostopni, nato pa naenkrat pristaneš v zaporu, saj vidiš tudi vse destruktivne mehanizme, ki jih naenkrat nemočno opazuješ kako se aktivirajo, kako tečejo, ti pa si nemočen opazovalec.. ob tem lahko začutiš veliko nemoč in grozo..
Jung pa je že v osnovi izhajal iz bolj celostnega pristopa, on niti ”zunanjih” dejavnikov ni ločil od osebnih ali psihe.. Ko se je med njegovo terapijo v okno zaletel golob, je to takoj prepoznal kot znak, da je to del problema te pacientke in vključil to takoj kot pomoč pri vpogledu in razrešitev je sledila zelo po hitrem postopku.., na ta način je (če se prav spomnim) ondejansko ”uzakonil” mehanizme sinhronicitete, saj je prvi ubesedil te mehanizme v besedo sinhroniciteta,..
Če prebereš kako je on razumeval arhetipe, potem arhetipi niso več nič slabega in je dejansko čez ta pogled lahko kar dobro spucati vse kar je za spucati v 3D in nato mnogo lažje in trajno bivati tudi v vseh ostalih relnostih in hkrati v 3D izkušati idilo..

strelka wrote: Vedno sem si predstavljlala , da je duša enovita v človeškem telesu ….
če duše ni ..potem strelke ni … je samo votlina …

Ja saj jaz tudi, ampak kasneje se mi je slika problikovala.. In ta mi je mnogo bližje temu kar JE..
Duša v osnovi je neka enota, samo ni iz neke nelomljive snovi, če že pri sebi spoznavamo, da se duša prepusti vsemu kar hoče um, vživi se v vsako čustvo, spusti se v vsako vezo odnos.. potem je verjetno tudi dokaj razumljivo, da ko nekdo želi ji odvzeti nek delček, potem tudi to brez problema dovoli, saj duša je prišla izkušat..
In vse izkušnje so njej le izkušnje..
In če ti nekdo pobere par delčkov si ti še vedno Strelka, le da je par procentov Strelke pri nekomu, ki ti je to ukradel ali pri nekomu, ki si mu sama to podarila, sedaj pa ti tega ne želi vrniti..

Robert Zupančič wrote: kot je povedal nek regresiranec: “Če bi v telo prinesli 100% naše energije, bi mu s tem RAZNESLI MOŽGANE.”

Toraj če lahko del duše vstopi v telo, del pa ostane , potem lako sprejmeš, da je duša zelo eterična in se lahko preliva kot zrak, koliko ima namena ali koliko je potrebno.. To je njena narava, fragmentacija je le nek izraz ki poskuša opisati mehanizem duše..

Robert Zupančič wrote:
Obstaja tudi možnost VZPOREDNEGA življenja duše v dveh telesih. Recimo, da v duhovnem svetu pusti 10% energije, preostalo pa razdeli med dve telesi. Torej v tem kontekstu sem prišel do podatkov glede dušne “fragmentacije”, ne vem pa, kje si ti prišel do teh podatkov, ki jih omenjaš: je to rezultat kakšnih kanaliziranj ali kaj podobnega?

Koliko jaz vem je naš dušni dvojček vedno na višji dimenziji, drugi del duše pa je v 3D.. in to bi naj bilo univerzalno pravilo pri utelešenju v 3D, saj je 3 dimenzionalni svet tako gost, da vedno sledi pozaba in ta naš dušni pol v višji dimenziji, nam pomaga vzdrževati ravnovesje, lahko bi ga imenovali tudi naš Višji Jaz..
Naravo duše preiskujem že vso življenje in se prepuščam raznim učenjem informacijam, da začutim katera učenja so res blizu.. fragmentacijo omenja Sal Rachel, čeglih mehanizme ki jih opisujem poznam od marsikje drugje, je pa on to zelo dobro ubesedil v tem izrazu fragmentacija..

Robert Zupančič wrote:
Ne vem pa, kako naj si natanko razložim tole: preostanek energije se dušam vrne ob vrnitvi v duhovni svet. Primer neke klientke, kateri je pokojni moč PRINESEL MAJHEN DELČEK NJENE ENERGIJE (to ne razumem najbolj): Moj dragi je z lahkoto obvladal tisto nekaj malo energije, ki sem jo shranila. Prinesel jo je k meni in med tem, ko sva se objemala, Z ROKAMI NEŽNO RAZPROSTRL PO MENI. Preostanek moje energije se je ZLIL VAME KOT MAGNET.

snowcat :) wrote:

glas je napisal/a:

….Tako, da svoje delčke duše smo že vsi nekje (na svoji dolgi poti) pustili, eni več drugi manj.. Zdaj pa za popolno integracijo samega Sebe in če želiš priti do svoje Celovitosti ali se premikaš do razsvetljenja ali kakorkoli to komu to predstavlja.. je potrebno pridobiti vse te majhne delčke sebe nazaj…

In to se naredi, izvede, udejanji, doseže,… kako ??
snowcatNo prvo kot prvo je ”rezanje eteričnih vezi”.. kot ti to uspe, se dejanko ločiš od tistega, ki je priklopljen na tvoj dušni potencial (ali ti na njega).. Ni pa nujno, da imaš vrnjene že delčke, ki so pri njemu.. Verjetno je prvo kot prvo treba razviti sebe do te mere, da nimaš več sam(a) potrebe po tujih delčkih in potrebe, da ti nekdo drug jemlje tvoje delčke.. Ali da jih puščaš v raznoraznih neuravnovešenih situacijah, ali zaradi določenih potreb po nezdravih tipih navezanosti v materilanih stvareh in še kje..
Ko začneš bivati izven vsega tega zgoraj naštetega, potem ne jemlješ k sebi drugih delčkov, niti ne puščaš več svojih drugje, (ta dva dejanja sta namreč ponavadi istočasna..)
Ko si resnično zadovoljen s sabo in želiš le sebe še razvijati naprej, takrat na neki točki želiš vrniti še svoje preostale delčke, ki si jih enkrat nekje ”izgubil’ in istočasno vrniti tuje nazaj drugim’..
Če gre za osebe, je najprej treba narediti vpogled vase za morebitne zamere, užaljenosti ali kaj podobnega, če še obstaja v tebi.., Treba je v polnosti odpustiti (sebi in drugim), sprejemati vse dogodke, ki os bili (ali so) z ljubeznijo.. ko ti uspe vse to, takrat lahko z procesom osvobodiš svoje delčke duše od te osebe in ta delček ali ga pritegneš direkt k sebi ali ga samo osvobodiš navzgor v svetlobo, tam je namreč del tebe, ki bo ta delček integriral nazaj kamor sodi.. (tudi tuje isto poššlješ nazaj k osebi ali lahko jih odsloviš kar navzgor v svetlobo..)
To je lahko eno kar napredno delo na sebi.. Pa to lahko počneš kar nekaj časa.. se usmerjaš, delaš procese, opazuješ nato svoje sanje čez noč in seveda tudi čez dan,
da vidiš kaj ti bodo sporočile situacije.., dobiš lahko potrditve, kaj si že osvobodil(a), kaj pa ti še vedno kliče pozornost po osvoboditvi in se ti kot neosvobojeno kaže v sanjah ali tudi v pojavnem svetu,…
glas2014-02-11 08:53:21

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”