Reply To: Kvantni pristopi samorazvoja
glas wrote: Tadej zanima me kaj tebi pomeni izraz eterično telo, oziroma če lahko pač podaš shemo kako razumevaš ”telesa” človeškega bitja in kaj točno je potem za tebe eterično telo?! Ta izraz mi trenutno ni ravno blizu in ga ne morem sploh definirat.. A bi po terminologiji eterično telo bilo isto kot Višji Jaz, ali govoriš o energetskem telesu, ki je kot kopija telesa, ki ostane tudi po fizični smrti..
Najprej sorči za pozen odziv – teme preprosto nisem opazil.
Eterično telo je plast avričnega telesa, najbližja fizičnemu telesu. Je najgostejše in v veliki meri ni le matrica, ampak vsebuje tudi veliko energije, ki je posledica kemijskih in bioloških procesov v telesu.
Eterično telo ima več funkcij, njegova moč pa je povezana z genskimi predispozicijami in z odprtostjo prve čakre. Če je bilo naše zgodnje otroštvo takšno, da nam starši in vzgojitelji niso z neprimerno vzgojo v preveliki meri blokirali instinktov, bo močno tudi eterično telo. Močnejše je eterično telo, boljša je povezava z energijami Zemlje.
– Eterično telo sicer z energijo hrani vranica – tako eterično telo kot vranica sta zato ključna za procese ozemljevanja, tako destruktivnih čustev kot konstruktivnih idej. In – močnejše je eterično telo, boljše na vseh ravneh funkcionira fizično telo in večja je njegova sposobnost prilagajanja razmeram.
Eterično telo v energijskem smislu ni kompaktno. Če smo z zavestnostjo ves čas v glavi, pride del eenergije iz eteričnega telesa “na pomoč” v predel ramena – glava. Posledično nam jo manjka okoli trebuha, tam pa je za sposobnost spontanega delovanja nujno potrebna.
Del eteričnega telesa ima sposobnost ekspanzije globoko v avrično polje nad njim. Ta “elastičnost” eteričnega telesa je ena od stvari, ki loči odličnega terapevta od povprečnega. Obstajajo vaje, s katerimi je moč to elastičnoet et orenk razviti.
Eterično telo po smrti razpade – astralno telo je tisto, ki je “vozilo duše”.
Močno eterično telo je pravzaprav pogoj za “pravo” duhovnost. Če namreč zadev ne ozemljuješ, si “obsojen” na arhetipske realnosti, a v bistvu ponavadi ne štekaš, kaj se dogaja in se imaš lahko celo za duhovnega k 100 mater-
glas wrote:
Drugo pa me zanima tudi to, v videu izpostaviš na eni točki arhetip otroka in značilnosti tega arhetipa.. ta arhetip smo sicer že večkrat ”žvečili” tu na forumu, ampak me v navezavi zanima, če bi lahko nekako se predstavili VSI arhetipi, ki obstajajo, ne samo arhetip otroka!
Saj kot praviš, če oseba deluje pod arhetipom otroka in če jo to tako močno ”definira” tudi kasneje kot duhovnega iskalca, saj lahko pod vplivom tega arhetipa sodeluje z določenimi duhovnimi bitji, blizu ji je princip vidca, kanaliziranje ipd; in ta oseba skozi te principe duhovnega stika lahko za sebe dobi ZELO elementarne informacije, kar se tiče nje, njenega duhobnega razvoja in te informacije so koristne tudi za vse ljudi, ki so v podobnem arhetipu.. Toraj mene tukaj na tem mestu predvsem zanimajo še vsi drugi arhetipi in kaj je značilno za ostale arhetipe! Prvo nasplošne lastnosti vsakega arhetipa, nato v nadaljevanju pa tudi kakšne so posamezne značilnosti vseh arhetipov, kot oseb na poti duhovnega popotovanja..
Vsekakor nekako že poznamo da nekateri raziskujemo bolj analitično znanstveno, drugi bolj intuitivno, tretji spet na kak svoj edinstven način,.. in me zanima če bi lahko to čez definicije različnih arhetipov nekako definiral, kako lahko določeno osebo definira nek arhetip na duhovni poti?!
Pomemben
del kolektivne zavesti posamezne družbe/kulture so arhetipi,
ki
se večinoma skozi zgodovino spreminjajo, a ne vsi.
Gre
za specifična psiho energijska polja, od
katerih nekatera vplivajo na nas ves čas, nekatera pa le takrat, ko
se zaradi nekega vzroka z njimi povežemo (ko se recimo ženska odloči za otroka, se poveže z arhetipom matere – ta ji omogoči, da bo za otroka znala poskrbeti, tudi če je tega ne bo nihče učil). Ljudje,
ki so pod vplivom posameznega arhetipa, se podobno vedejo, čutijo,
podobno razmišljajo, včasih pa so podobno celo videti. Pod vplivom spodaj naštetih arhetipov smo prav vsi – nekateri v večji, nekateri v manjši meri, s tem, da je pogostokrat pri kom posamezen od teh arhetipov izrazito dominanten.
–
Arhetipi, ki se nanašajo na odnos do boga
Na našo kulturo ima dominanten vpliv
krščanska religija, za katero je značilen pogled, da je Bog ločen
od človeka; da je njegova prisotnost pač nekje nad nami in vpliva
na posledice naših dejanj (za slabe stvari te Bog kaznuje). Številni
krščanski simboli, cerkve, kapelice in drugi objekti, povezani z
religijo, tvorijo arhetip, ki globinsko vpliva tudi na tiste, ki
trdijo da so ateisti (znana je misel: »Ko se zatresejo tla pod
nogami, tudi ateist pogleda v nebo.«) in tiste, ki so prepričani,
da je Bog pravzaprav zavest, katere del smo tudi mi sami. Zaradi tega
arhetipa imamo globoko v sebi prepričanje, da nimamo resnične moči
pri kreiranju svoje realnosti in da je treba v danih razmerah, ki
niso vselej ugodne, pač nekoliko potrpeti. Ta arhetip podpirajo
nekatere arhetipske zgodbe Starih Grkov, ki so tudi del naše
kulture, govorijo pa o tem, kako so bili kaznovani tisti, ki so
hoteli biti bogovom podobni (Ikar), in ki niso poslušali zapovedi
bogov ali se iz njih celo norčevali (Prometej, Sizif). Sporočilo
teh zgodb je – do tule smeš, naprej ne.
Povsem drugače je v
židovski kulturi/religiji. Njihova religija uči, da so od boga
izbrano ljudstvo, kar se odraža npr. v tem, da je daleč največ
Nobelovih nagrajencev Židov, znan pa je tudi njihov vpliv na
politiko ZDA. Poleg tega v Talmudu – knjigi židovskih zakonov, ki
naj bi bila ustno izročilo Mojzesa, formiralo pa jo je 2500 rabinov,
najdemo tudi tile dve misli:
– Bog je ukazal, da lahko nežidu
posodiš denar le ob oderuških obrestih. Na ta način jim ne
pomagaš, ampak jim škodiš.
– Do nežidov je dovoljena uporaba
vseh laži.
Je torej slučajno, da Židje
kontrolirajo najpomembnejše svetovne finančne tokove in da se svet
utaplja v dolgovih?
–
Arhetip
žrtve
V
nas vcepi percepcijski in vedenjski vzorec, ki vsebuje prepričanje,
da so življenjske okoliščine, kakršne živimo danost, na katero
ne moremo vplivati. Daje nam občutek, da za bolečine in življenjske
probleme, nismo odgovorni sami, hkrati pa potrebo, da najdemo zanje
krivca izven sebe, ga presojamo, obsojamo, pa
tudi maščujemo.
Krivci za naše stanje so torej osebe, s katerimi smo v interakciji,
delodajalec, sistem, Bog …, ves
čas pa imamo tudi strah pred samoto,
neznanim,
spremembami,
občutek ranljivosti
in da
nas želijo drugi izkoristiti.
Ker za
način in kvaliteto svojega življenja ne čutimo odgovornosti, v
zvezi z njim tudi ne skušamo ničesar spremeniti, temveč čakamo,
da bo to storil kdo drug. Ta arhetip nas torej zadržuje v totalni
pasivnosti in demotiviranosti. Pogostokrat
se zavedajo, kaj bi radi, vendar prihaja do problemov pri izvedbi. Za
realizacijo ciljev potrebujejo podporo avtoritet, saj je za ta
arhetip značilno pomanjkanje osebne moči. V procesu realizacije
izgubijo motivacijo in najdejo cel kup razlogov, zakaj neke stvari ne
bodo/ne morejo narediti, vedno pa je za to seveda kriv nekdo drug.
Včasih kak cilj celo dosežejo, a ustvarjeno težko zadržijo.
Ker
se počutijo
brez energije, skušajo
do nje prek kritiziranja in neprestanega govorjenja o temnih plateh
življenja, pa
tudi prek razumevanja, zato radi govorijo o svojih težavah.
Dominantno
čustvo, ki ga v ljudeh sproža ta arhetip jeza, ki pa je ne izražajo
v situacijah, v katerih bi bilo to potrebno (v
službi si žrtev, doma agresor), so
kritika in zaničevanje tudi ventil za izražanje jeze; pogostokrat
jo sprostijo tudi na živalih, naravi in okolju.
Energije
nimajo niti v partnerskih odnosih, a v zvezi s tem ne naredijo nič,
saj so prepričani, da je tako pri večini.
Na
področju duhovnosti si svoje nekvalitetno življenje razlagajo s
slabo karmo, pogostokrat pa verjamejo v prihod odrešitelja; tudi
sami skušajo pogostokrat v odnosu do drugih igrati vlogo reševalca,
čeprav niso sposobni rešiti sebe.
Dejstvo,
da je večina ljudi pod močnim vplivom arhetipa žrtve, je ustreza
vladajočim strukturam, saj imajo žrtve lažje v oblasti. Ta
arhetip med množicami vzdržujejo in krepijo tudi mediji, ki so
ogledalo zavesti družbe; pri nas temelji vsebina najbolj prodajanega
dnevnega časopisa na novicah o umorih, krajah, korupciji ipd.
–
Arhetip otroka
Gre
za kompleksen arhetip, ki pa ima v svoji osnovi otroški način
razmišljanja in delovanja; del osebe adekvatno ne odraste. Oseba pod
vplivom tega arhetipa vidi svet na črno bel način, a je prepričana,
da se ji ne more zgoditi nič slabega, če si tega ne zasluži.
Druge
značilnosti tega arhetipa:
–
Otroška naivnost, slabo
funkcionira v življenjskih izzivih, ki zahtevajo zrelost. Naivnost
se kaže tudi v »izbirah« duhovnih poti, saj ta arhetip izbere
vedno takšne, v katerih se izogne kakršnimkoli soočanji s
problemi. Zanimajo ga kanaliziranja, angeli, vnebovzeti mojstri in
različne naprave, ki naj bi dvigale duhovno zrelost.
-Pogosto
vse življenje potrebujejo figuro enega od staršev. Zato se
pogostokrat ne osamosvoji povsem in »dopušča«, da kateri od
staršev še vedno zanj skrbi, zlasti takrat, ko si najde partnerja,
ki je prav tako v arhetipu otroka. Včasih prepusti vlogo starša
partnerju (običajno se najde z osebo, ki je pod izrazitim vplivom
arhetipa žrtve), včasih pa išče figuro enega od staršev tudi pri
prijateljih ali vzornikih – če ti te vloge ne odigrajo tako, kot
arhetip otroka pričakuje, jim zlepa ne odpusti.
–Običajno
burno izražajo čustva in se pogostokrat smehljajo, zato so
prepričani, da imajo odprto srce. V resnici temu ni tako, saj so
sposobni tople čustvene izmenjave le dokler se ljudje okoli njih
vedejo približno tako, kot od njih pričakujejo. Seks jih kaj prida
ne zanima in je nekvaliteten. Pogostokrat imajo vizije angelov ipd.,
ki ne izhajajo iz odprtega srca, ampak iz njihove neprizemljenosti in
so arhetipske.
–
Arhetip prostitutke
Pri
tem arhetipu gre specifičen način, s katerim skušamo priti v nekem
okolju do sprejetosti, občutka varnosti in nenazadnje v njem
preživeti. Za to smo pripravljeni odstopati od svojih načel, delati
stvari, ki jih ne delamo radi, se v različnih situacijah vesti
drugače, kot čutimo, govoriti tisto, kar ne mislimo itd., vse to pa
vodi v razdvojenost.
Ta
arhetip je prisoten predvsem
na področjih, na katerih smo najbolj občutljivi – v partnerskih
in poslovnih relacijah, v katerih problemov s partnerjem in
poslovnimi sodelavci ne razčiščuješ zaradi »miru v hiši«, se
delaš drugačnega kot si ipd. Skratka, gre za situacijo, ki je zelo
podobna prilagajanju odraščajočega otroka polju družine, s to
razliko, da pri arhetipu prostitutke to počne formirana oseba in na
ta račun izgublja ogromno energije. Energija namreč teče takrat,
ko počnemo stvari, ki jih radi počnemo in ko ne počnemo stvari, ki
jih nočemo početi.
–
Arhetip saboterja
Gre
za izredno zanimiv arhetip, ki je nekakšna varovalka ega. Aktivira
se v trenutku, ko si tik pred spremembo takšne vrste, ki bi vplivala
na spremembo ega – ego pa je pravzaprav kompilacija linkov do
morfičnih polj, s katerimi smo identificirani in so gradnik naše
samopodobe. Ko smo torej na poti, ki vodi k izstopu iz določenih
polj realnosti in s tem do transformacije ega, se aktivira ta arhetip
na različne načine – da naenkrat izgubimo motivacijo za
spremembo, začutimo odpor do sprememb, ali pa se skonstruira
situacija, ki nam dejansko prepreči aktivnost, ki vodi v spremembo.
Skratka, deluje proti duhovni evoluciji. Saboter
ruši duhovno evolucijo, ki ima v svoji osnovi transformacijo (stalne
spremembe). Na področju, na katerem je v našem lajfu saboter
najmočnejši, nas izvorni vorteks usmerja na transformacijo.
Manifestira se tudi v odnosih in kreira situacije, ki preprečujejo
našo evolucijo. V
odvisnosti od naše namere, ki vodi v spremembo, se aktivira arhetip
saboterja na enem ali več od naslednjih štirih področij:
–
Na področje odnosov, na katere vpliva tako, da nas začne skrbeti,
da bodo zaradi planirane spremembe trpeli naši odnosi, da naši
bližnji spremembe ne bodo podpirali itd. Zaradi te skrbi potem pride
do demotivacije oziroma se sprojecirajo takšne in drugačne ovire,
ki preprečujejo izvedbo načrtovanih sprememb.
–
Na področju, ki se nanaša na varnost – planirana sprememba ni v
skladu z vsakodnevno rutino, ki nam daje občutek varnosti. Ko se na
tem področju aktivira arhetip saboterja, na spremembe ne gledamo več
kot na priložnost, ampak s strahom. Pojavi se kup pomislekov,
zaradi katerih potem spremembe ne narediš.
–
Kadar
nam je neka sprememba že uspela ali ko se pojavi res odlična
priložnost, se pogostokrat pojavi pomislek,
“ali si to zaslužim?” Arhetip
saboter se manifestira tako, da naša podzavest ne podpira boljše
realnosti, zato se recimo zgodi, da dobrobiti spremembe, ki si jo že
izpeljal, tudi hitro izgubiš.
–
Pomisleki glede naše sposobnosti, da planirano spremembo izpeljemo.
Včasih so ti pomisleki tako moči, da ne naredimo ničesar, ali pa
se na poti v spremembo pojavi kup ovir, ki nas demotivirajo.
