Reply To: Kvantni pristopi samorazvoja
tadej pretner wrote: Opazi, da si v tekstu o Hutchinsonu poudarjal dele, kjer naj bi kaj ne štimalo, na misel pa ti ni prišlo, da bi poudaril del teksta, ki govori o tem, da je Hutchinson pred pričami levitiral 30 kg težko kroglo.
In – v začetku je bila zakon gravitacija (NIKAKOR DRUGAČE), zdaj, ko vidiš da je “drugače” možno, pa te moti ponovljivost.
Omenjaš pa tudi motnje v gravitacijskem sistemu. Mi lahko pojasniš, kako in zakaj do njih pride?
Tadej, izgleda, se nisva dobro razumela. Kar sem hotel povedati je, da BREZ MOTENJ v gravitaciji, preprosto NE moreš “peljati scat” gravitacije. Se strinjaš s tem? Seveda priznam, da je Hutchins PRED PRIČAMI levitiral 30 kg težko kroglo, vendar pozabiš priznati, da mu to NI VEDNO uspevalo. Sem in tja je uspel, vedno pa ne! In, če govorimo o zakonih, potem ne moremo pristati na to, da se enkrat zgodi, kot veleva zakon, drugič pa pač ne.
Z motnjo v gravitaciji pa sem imel v mislih recimo kupolo za ustvarjanje breztežnostnega prostora, ki jo uporabljajo astronavti za urjenje v breztežnostnem prostoru. Ta kupola je postavljena v 3D prostor, kjer velja zakon gravitacije, vendar pa v tem delu kljub temu ta zakon ne velja, ker kupola za ustvarjanje breztežnostnega prostora pač predstavlja MOTNJO v gravitaciji na tistem območju. Nekaj podobnega, samo na drugačen način je ustvaril tudi Hutchins.
No, kakorkoli, z “motnjo” ali brez nje je vendarle uspel v tem, kar si poudaril, torej “peljati scat” gravitacijo. 
To priznam, vprašanje pa je, če je bila ta “motnja” res torzijsko polje oz. skalarni valovi. Kot je rekel Kismet, se danes marsikaj razume ali pa prodaja pod tem nazivom.
In, ko ravno govorimo o kvantnih pristopih samorazvoja bi se upal tudi podvomiti, če gre res za “kvantne” dogodke, prej bi rekel, da preprosto za dejstvo, da se energija UMAKNE, ko usmeriš nanjo pozornost. Ko se s pozornostjo “potopiš” v energijsko polje nekega občutka, ta izgine. Je to zaradi kvantnega vpliva ali pa skalarnih valov? Ne vem… No, če to imenujemo kvantni pristop, potem OK, samo ne vem, kaj ima kvantna fizika s tem… Kvantna mehanika je dokazala določene fenomene. V klasični fiziki imamo jasno ločitev med obnašanjem delcev in valovanja, v kvantni fiziki pa valovanje dobi nekatere značilnosti delcev, opis delcev pa značilnosti valovanja. Poleg tega smo bili doslej navajeni , da je fizika dala o obnašanju obravnavanega sistema povsem določene napovedi. Če smo na primer poznali začetni položaj in hitrost delca in sile, ki nanj delujejo, smo la
hko z uporabo Newtonovega zakona z gotovostjo napovedali položaj in hitrost ob poljubnem času. V mikroskopskem svetu, kjer veljajo zakoni kvantne fizike, to ni mogoče, napovemo lahko le verjetnosti izidov merjenj. Zaradi principa kvantne superpozicije fotonski delci obstajajo v vseh mogočih stanjih naenkrat. Ko pa jih OPAZUJEMO (vpliv ZAVESTI?), zavzamejo le eno, njihova prepletena polovica pa istočasno zavzame natanko nasprotno stanje. Npr., če bo opazovani delec polariziran vodoravno, bo njegov “dvojček” postal polariziran navpično. OK, vse to vemo, vendar pa ima apliciranje kvantne mehanike na večje sisteme svoje omejitve, na katere je opozoril prof. Clelant iz Kalifornijske univerze. Te so recimo razlog, zakaj ne moremo avtobusa hkrati videti stati in se premikati. Ker večji kot je predmet, lažje njegovo kvantno stanje porušijo zunanji dejavniki oz. sile. Na subatomski ravni kvantna mehanika res deluje po načelih, ki so odkrita, navzven pa se čedalje bolj uklanja drugim, bolj “mehanskim” zakonitostim. Morda je v tem ključ za DELNE ali pa NEPONOVLJIVE uspehe različnih eksperimentov. Zavedati se namreč moramo, da neposredne uporabe to novo odkritje (kvantne mehanike) še nima…
Skratka, kar želim povedati je, da je fizika zlorabljen jezik, ki ne zaostaja veliko za ostalimi zlorabljenimi jeziki. Skratka veliko govora o ničemer. Če začnemo pri osnovah: kaj res “kvantnega” je v vseh “kvantnih” pristopih zdravljenja in razvoja? In naj bo tole razumljeno v kontekstu prizadevanj snowcat, ki pravi, da včasih poruši nek koncept v sebi zato, da si ga lažje na novo ogleda iz drugih zornih kotov in ga potem bodisi utrdi, ali pa zavrže. Ne gre za to, da bi sedaj poskušal kaj demantirati in zavračati. Gre za preprosto vprašanje, ki bo pomagalo k utrjevanju strukture. Če namreč zadeve držijo, potem tega ne bo težko pojasniti, kajne? 
Še podprašanje: če delce OPAZUJEMO, zavzamejo le eno, njihova prepletena
polovica pa istočasno zavzame natanko nasprotno stanje. Npr., če bo
opazovani delec polariziran vodoravno, bo njegov “dvojček” postal
polariziran navpično. Če bi to apliciral na kvantni samorazvoj, ali bi potem lahko rekli, da se opazovana “negativna” energija v človeku izniči oz. izgine, kot nekako trdimo, ali bi se morala spremeniti v “pozitivno”… No, slednje se ne zgodi, vsaj ne samo z opazovanjem notranje energije… Če si poln strahov, bi po tem logiki moral postati poln poguma, pa se vendarle to v praksi ne zgodi… Kakšna misel glede tega?
ROBERT ZUPANČIČ
Robert Zupančič2014-02-12 00:33:12