Reply To: Kristali in minerali.
ozelot wrote: no fino.Še zdej ne vem…pravzaprav niti ne vem kaj ponuja obsidijan :O
če bo šlo bom eno slikco prlepu da pokažem solzico.
OBSIDIAN
Amorfni SiO2 + H2O
Pogoste primesi: Fe2O3, Al, C, Ca, Fe, K, Mg, Na
Trdota: 5–5,5
Gostota: 2,3–2,6 g/cm3
Element: zemlja-voda
Nastaja vulkansko, ko kisla, s kremenico bogata lava doseže površino Zemlje in se ohlaja tako hitro, da prerazporeditve atomov v kristalne strukture niso mogoče. Zato ostane amorfen. Razkolnosti nima, zanj pa je značilen tudi školjkast lom, steklen sijaj in neprosojnost. Bazična barva obsidiana je črna, če pa vsebuje več železa, lahko to rezultira v rjavih vključkih (mahagoni obsidian). Zaradi fino razporejenih vključkov plina ima lahko srebrnkast lesk (srebrni obsidian), ali barvno mavrico, ki je posledica ujetih vodnih mehurčkov (mavrični obsidian). Za snežnikasti obsidian so značilni vključki, ki so v obsidianu videti kot snežinke, gre pa za kremenove kristalčke skeletne rasti (npr. cristobalit). Do tega pride pri stiku z vodo v fazi ohlajanja. Iz lave z malo primesmi se lahko včasih formira tudi transparentni obsidian, ki ga na trgu najdemo pod trgovskim imenom apache’s tear. Brusijo ga kabošonsko.
Izvor imena: Obsidian je opisoval Plinij Starejši, ki je s tem izrazom zajel vulkanska stekla sestave riolita do andezita, z vsebnostjo okoli 1 % vode. Na osnovi njegovih opisov ga je v Etiopiji našel Rimljan Obsius, po katerem ima ime.
Nahajališča: Najdemo ga na mestih, kjer so bili aktivni vulkani: Havaji (ZDA), Japonska, Java, Islandija, Italija … Apache’s tear pa je najpogostejši v Arizoni in Novi Mehiki (ZDA).
Možnosti zamenjave: Možna je zamenjava z nekaterimi barvno podobnimi minerali, kot so npr. gagat, tektit, piroluzit. Dogaja se tudi, da prodajajo obsidian pod drugimi imeni. Rjavo črn madžarski obsidian npr. včasih prodajajo pod imenom tokajski luks safir, sivkasti obsidian pa kot islandski ahat.
Ponaredki: Včasih naletimo na ponaredke iz obarvanega stekla, od katerega ga ločimo po tem, da steklo ne vsebuje nobenih vključkov, obarvanega kalcedona, redkeje pa tudi oniksa.
Tradicionalna uporaba: V predhelenski dobi so odkrhnjene kose obsidiana uporabljali za izdelavo strgal, nožev in konic kopij. Iz obsidiana so bila nekoč tudi rezila žrtvenih nožev pri južnoameriških indijancih. Združitev nasprotnih funkcij v enem simbolu prikazuje azteška navada, po kateri so za hitrejše celjenje ran uporabljali mazilo, ki vsebuje obsidianov prah. Obsidian lahko torej odpre človeško meso, a ima tudi moč, da ga zapre. Transparentne obsidiane (apache’s tears) pa so uporabljali kot talismane za srečo ali pa kot amulete za zaščito pred tujimi energijskimi vplivi.
Uporaba danes: V zdraviteljstvu je obsidian neupravičeno nekoliko podcenjen, saj je izredno vsestransko uporaben. S polaganjem na prizadeto mesto nevtralizira bolečine (najučinkovitejši je apache’s tear), obsidian, položen na ureznino, pa bistveno skrajša čas celjenja ran.
Eliksir iz obsidiana uporabljamo v slučajih hladnih rok in nog. Cirkulacijo okrepi tudi v ekstremnih primerih, ko je že poškodovano ožilje – najučinkovitejša sta snežnikasti in mahagoni obsidian. Na splošno eliksir iz obsidiana raztaplja napetosti, energijske blokade, ter na celični ravni blaži šok po poškodbi.
Znana je meditacija z obsidianom, oblikovanim kot ogledalo, ki jo zaključimo s kameno strelo. Takšna meditacija, kot tudi nošenje obeskov iz obsidiana, nam pomaga doseči duhovno svobodo skozi transformacijo naših senčnih strani, izbrska na plan pozabljene sposobnosti, krepi intuicijo, omogoča zavesten stik z akašo in pomaga razumu dojeti fenomene energijskih svetov. Programiramo ga običajno za zdravje, zaščito ali krepitev intuicije.
tadej pretner2010-06-03 05:32:41