Reply To: Ko nam je udobno, redko napredujemo.
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › Ko nam je udobno, redko napredujemo. › Reply To: Ko nam je udobno, redko napredujemo.
Robert Zupančičtadej pretner wrote: Primer – si vegan, totalen asket, vadiš jogo …, potem pa resno zboliš. Na prvi pogled je bolezen v tem primeru res videti absurdna in “nepoštena”, vendar pa neha biti absurdna, če pogledaš v ozadje takšnega načina življenja. Morda pa vse to počneš iz strahu pred staranjem, poslabšanjem zdravja … Namesto da bi se soočil s strahom, beg v “zdravo življenje” in v takšnih in podobnih primerih trud rezultata ne prinese.
Ja, s tem se soočam tudi sam, in ljudem razložim, da je v ozadju MOTIVACIJA, ki je poganjala neka dejanja. Velikokrat se dogajajo takšne “krivice”, ko nekdo zboli za tem, ko je živel super zdravo življenje, bil vsak dan na trim stezi, ob vikendih prekolesaril pol Slovenije, jedel samo “top” hrano, se basal z antioksidanti in drugimi (pregrešno dragimi) prehranskimi dodatki, ni kadil, skorajda ni niti pil itd. Pa na koncu vendarle zbolel! Krivica pa takšna! No, v čem je “keč”, je lepo razloženo zgoraj: STRAH pred boleznijo. To je osnovno motivacijsko gibalo takšnih ljudi (in pa seveda še “bahanje” pred drugimi, ker vzdrževanje takšnega “asketskega” življenja danes pač ni tako poceni). Kako nastane takšno zelo nevarno sosledje dogodkov? Najprej človek nekje sliši ali prebere o kakšni bolezni in se USTRAŠI, da bi jo “fasal” tudi sam. To je največkrat sicer posledica nevednosti, ampak “seme zla” je takrat v človeških mislih že zasejano. to “seme zla” je (lahko tudi nehoteno) PREPRIČANJE, da bo zbolel. Saj zato tudi izvaja vse tiste “gimnastike” – ker je (globoko v sebi) prepričan, da bo sicer zbolel. Vendar pa človeka ne ohranjajo pri zdravju ta SREDSTVA, temveč lastno PREPRIČANJE, da bo zbolel, ČE ne bo počel tega in onega. In, ker je moč misli veliko močnejša od preventivnih sredstev, s katerimi se bori takšen človek, naposled vseeno zboli, saj se njegove misli zelo hitro materializirajo. Če pa so te misli povrhu še (podzavestni) STRAHOVI, se manifestirajo še hitreje, kot bi se sicer.
In v čem je “fora” takšnega STRAHU? Kot že povedano izhaja iz nevednosti in NEZAUPANJA V PRIHODNOST. Menim, da takšno zaupanje lahko zgradi samo človek, ki se razvija osebnostno in predvsem tudi duhovno (takšnih je sicer čedalje več, pa vseeno odločno premalo glede na celotno populacijo), sicer pa hitro ostane žrtev pogojenega sveta, v katerem veljajo pravila takšne pogojene realnosti, ki jo formirajo vsakodnevne slabe novice, poročila o slabih stvareh, ki so se zgodile itd. Počasi, toda zanesljivo si zato DUHOVNI, METAFIZIČNI način zdravljenja utira svojo pot v zdravilstvo.