Reply To: Klepetalnica
zelo te razumem kaj misliš s tem kar si napisal, imam kar dobre izkušnje in te so me prisilile 
, da sem z zaupanjem spreminjala sebe, saj dobro veš, da se drugih, k sreči ne da 
in ne boš verjel (tudi jaz prej nisem), vse je drugače, boljše 
iz mojih izkušenj ti lahko povem le to, da negativnost in obsojanje zavirata kakršno koli preobrazbo, in kadar koga obsojamo, ne definiramo njega, temveč sebe. In, ko se zaveš, da misliš ali ravnaš negativno in obsojajoče je to znamenje, da se tako ali drugače istovetiš s človekom, ki ga obsojaš. Tisto kar me pri drugih najbolj moti, pogosto prepoznam pri sebi, ali pa je to celo nekaj kar mi primanjkuje, ali si želim.
Kaj me sili v obsojanje? Strah. Kaj me sili v negativnost? Strah. Oddajam lahko samo tisto kar je v meni, mojo jezo neti strah, da imam prav tiste lastnosti za katere optožujem druge. Če se ne bi odzvala, bi pomenilo, da sem ravnodušna, ker pa se odzovem, pa se raje ne bi pomeni, da je v meni nekaj, ob čemer se spotaknem (strah), ko naletim na provokativno vedenje. To je moja učna situacija in ne od drugih .
.Seveda (strah) velja za oba, tako za žensko amazonko, ki nekaj neiskreno počne…, kot moškega, ki si želi iskreno..toplo, nežno….., nobeden se ne vede v skladu s pričakovanji drug drugega.
A vseeno, ti, ki veliko bereš, mogoče pa ob priliki prebereš Midva 