Reply To: Karmična diagnostika
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › Karmična diagnostika › Reply To: Karmična diagnostika
tadej pretnersnowcat :) wrote:
Pri vsem razumevanju zakona privlačnosti, kavzalnosti na nevidnem nivoju, lastne odgovornosti itd. bi se ZELO rada vrnila do tega, da NI pomemben vzrok. Ampak ne gre več…
Stvar je v resnici sila preprosta. Če razmišljaš vzročno-posledično, je zate problem/bolezen en pol neke realnosti, ti pa bi rada drugega. Ampak spomni se zakonitosti morfičnih polj – če si usmerjena na težavo/bolezen, futraš en pol realnosti, v kateri si. Če ga futraš, pomeni, da ne moreš v resnici iz njega. Lahko le sforsiraš situacijo tako, da se bo za nekaj časa prevesila v smer zdravja, potem pa se bo vse skupaj ponovilo.
Meja med živo in neživo naravo je
sicer diskutabilna, vendar pa deluje vzročno posledično
razmišljanje načeloma takrat, ko gre za stvari, ki jih uvrščamo v
»neživo naravo« (Če recimo nek nosilec, ki načeloma zdrži maso
50 kg obremenimo z bistveno večjo maso, se bo zagotovo zlomil. Vzrok
za lom je torej preobremenitev.), pri rastlinah, živalih in ljudeh
pa velja pravilo, da manj ko je v nekem živem bitju zavestnosti,
manj različnih dražljajev povzroča v njem odzivnost in bolj
predvidljive so njegove reakcije na te dražljaje. Višja stopnja
zavesti preprosto dopušča več možnosti – v svetu večih
možnosti pa so stvari težje predvidljive. Ali povedano z drugimi
besedami – vzročno-posledično razmišljanje da dobre rezultate,
ko se nanaša na zakonitosti mehanike, ko pa gre za zakonitosti
življenja, ki je samo po sebi kaotično in nepredvidljivo, pa so
naša »odkritja« vzrokov za nek odziv načeloma iluzije.
Še nekaj – že Einstein je rekel, da te stanje zavesti, ki te potunka v nek problem, ne more spraviti iz tega problema. Pri številnih oblikah “ozaveščanja” in iskanju vzrokov težav, pa te skuša um, ki te je spravil v težave, spraviti tudi iz težav. Ker pa težave/bolezen izhajajo iz ujete energije, a kateri sloni tudi ego, je jasno, da bo ego prišel le do “rešitev”, zaradi katerih bomo imeli občutek, da nekaj delamo zase, v resnici pa se ne bo zgodilo nič.
snowcat :) wrote:
Glede na trenutno spoznanje smatram, da to je faza, katera je ključna v osebni rasti. Osebno sem v tem do ušes in komaj zadržujem to ogromno bolečino, ki jo povzroča krivičnost meni storjenega.
Krivičnost tebi storjenega? Dokler razmišljaš o takšnih stvareh, si v arhetipu žrtve in bistvenih sprememb ne bo.