Reply To: kako stopiti ''bližje k sebi''
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › kako stopiti ''bližje k sebi'' › Reply To: kako stopiti ''bližje k sebi''
tadej pretnerAVATAR wrote: 1…Mi tako ni jasno-dojemljivo…kaj naj bi bila to moja duša-bit-bazični jaz…Razumsko mi je sicer pojem razumljiv…dejanska IZKUŠNJA…tega pojma pa ne.
Motiš se. V stiku s tem delom sebe je od časa do časa vsakdo. To je takrat, ko si popolnoma sproščen, ko ničesar ne kontroliraš – se ne trudiš niti da bi se čemu izognil niti da bi kakšno izkušnjo podaljšal. Takrat se vse dogaja lahkotno in vse je tako, kot mora biti.
AVATAR wrote:
2…Če kradem…ne rabim nobenega odpuščanja…fer povedano mi je vseeno…tak je pač svet-družba.
Tako marsikdo reče. Načeloma je popolnoma vseeno je le sociopatom, ki nimajo tistega dela nas, ki mu sicer pravimo vest. Ampak glede na to, da je danes percepcija pri večini države takšna, kot pač je, marsikdo res misli, da je pravično, če nekaj vzame “državi.” Ampak če ne drugega, te potem kljuva tisto – kaj če bo kdo izvedel. To potem folku predstavlja breme, ki bi se ga radi na tak ali drugačen način rešili.
AVATAR wrote:
3…V Celostni bioterapiji…imaš razlago Egregorjev-niskovibracijski polj…primerjavo z visokovibracijskimi polji…kako vplivajo na nas in družbo…itd. Po tej tvoji razlagi…sem zelo ujet v niskovibracijska polja…Občutki,
ki si jih opisal za ljudi, ki so v visokovibracijskih poljih…so za
mene neznani…kot tudi za večino ljudi na tem planetu.
Kot sem rekel – večina takšne trenutke občasno le izkuša.
AVATAR wrote:
4…Ok, ko se skozi dan…osredotočam na svoje telo in dogajanje v njem…tudi na dihanje…se pojavljajo mučni občutki…teže-mračnosti-ujetosti-nezadovoljstva…močnega besa-jeze…oči mi dobesedno žarijo v besu…takrat pač diham povezano-zavestno…če to kaj sploh pomaga…nevem no… …Ta nujen drugi korak…ki si ga spodaj opisal…mi ni najbolj razumljiv ?!
Vse delaš prav – opazovanje notranjosti in povezano dihanje. Pomembno je, da ne nehaš, kadar pride do desruktivnega čustva. Takrat je treba speljati do konca, dokler ne mine. To, da ima občasne dvome ali to deluje ali ne, pa so odpori ega. Za ego je proces prisotnosti smrt. Ker pa želi preživeti, ti v polje zavesti poilja misli, kot so – mah, saj tole ne dela, vsaj pri meni ne, tle je navadno sranje, s povezanim dihanjem še nihče ni spremenil svojega lajfa, Tadej naklada, itd.
AVATAR wrote:
5…Če se…kot bitje…z ničemer ne indeficiram…torej…NE z imeni…politiko…religijami…blagovnimi znamkami…statusom…ekonomijo…skratka z ničemer kar obstaja v tem Vesolju… …Kaj potem sploh od mene ostane…NIČ ?!…Torej sem NIČ…Hodim skozi nek svet…nevedoč zakaj…brez dojemljivega smisla…Okoli sebe gledam ljudi…ki sami tavajo skozi ta svet…nevedoč zakaj…Z njimi si nimam kaj početi…ker vsi jamrajo…o krizi-politiki-ekonomoji-strahu…žrejo sebe in vse okoli…?!
[/QUTE]Stari, mam občutek, da ti ni jasno, kaj je identifikacija. Definirana je takole: to je “primarni psihični mehanizem, pri katerem se zabriše razlika med objektom in subjektom. Vsi imamo relativno veliko obveznosti:
– če jih obvladuješ, jih časovno znaš uskladiti, s časom nisi identificiran
– če jih ne znaš, če čas upravlja s tabo tako, da frfraš okoli kot kura brez glave in neprestano pogleduješ na uro, si s časom identificiranKo si moški kupi dober avto…ki si ga želi…čuti neko zadovoljstvo-strast-navdušenje…lahko bi rekel, da je to čist človeško…ampak…Jaz, ki sem NIČ…bom kupil BMW-ja…ki je kot blagovna znamka nizkovibracijsko polje ( ups )…z njim se ne morem istovetiti…torej ga bom gledal in nič občutil… …Isto velja za ves SVET…ker svet je poln niskovibracijskih polj…ki stegujejo svoje lovke…po nas.
Ni treba, da na materialne stvari kot takšne gledaš kot na nizkovibracijsko polje. Popolnoma o.k. je, če BMW iz tega ali onega razloga res rabiš. V nizkovibracijskem segmentu pa je takrat, ko ga kupiš zato, da bi sebi ali komu drugemu kaj dokazl, na koga naredil vtis …
AVATAR wrote:
Tadej…vidiš kako čudno to zveni… …in jaz imam občutek…da sem v zaporu.
Sam po sebi ta občutek ni tragičen, saj je rešljiv. Najslabše, kar si v temle postu povedal, si zapisal v prejšnji alinei – jaz sem nič. Če res tako razmišljaš, dejansko ne moreš nč narediti. In ve zakaj ne? Taka miselnost pomeni identifikacijo s poljem realnosti, ki ne dopušča uspeha.
AVATAR wrote:
Včasih imam žive-lucidne sanje…vse je tako živo…polno energije…navdušenja…zadovoljstva… …potem pa se prebudim…nazaj v ta zapor.
Ko spiš, se sprosti, si pretočen in razpadejo nevronske povezave, ki lovijo realnost, kakrno živiš. Vidi torej, da moraš to sproščenost vnesti v budno stanje, pa bo vse drugače.