Reply To: kako stopiti ''bližje k sebi''
No moja adaptivna podzavest seka k svina..
Torej. Danes sem se moral boriti s sogovornico ki mi očita da ne poslušam. Kako naj priznam da nečesa nisem slišal če pa tega nisem slišal? To je bilo dopoldne. Popoldne sem enak očitek dobil s strani druge sogovornice in spet nisem verjel da je delila informacijo ker je pač nisem slišal. Obrnil sem se k tretji osebi in se pogovarjal naprej z njo. Pove mi 3 stavke in jaz slišim samo 2. Ko neha govoriti se nekako zavedam da so bili stavki trije in da mi eden manjka. Zavrtim film nazaj in slišim vse tri. Še dobro da je bila situacija še vroča in sem lahko zavrtel film. V tistem hipu sem se spomnil bivše punce ki mi je vedno rekla: “mucek a ti sploh poslušaš? Sej sem ti rekla to pa ono pa tretje,..” Nadalje se spomnim da mati skoz jamra da foter ne sliši polovico dialoga in potem ne ve zakaj se gre.
Pišuka na kaj to kaže? Zakaj ne polušam četudi želim slišat? Demenca? Večkrat pa pozabim da sem se s kom sploh pogovarjal ne samo kaj sva se pogovarjala. Čeprav kot sogovornik hočem dati od sebe vse najboljše da bi pomagal človeku na drugi strani in sem prisoten in priseben je na koncu tako kot da bi nekdo drug namesto mene komuniciral in jest o tem naslednjič nevem nič. 
Včasih berem svoje poste izpred časa in jih nikoli nebi prepoznal kot svoje. Bi se skregal da jest tega nisem napisal…pa četudi se mi zdi v redu napisano.
ozelot2013-11-18 21:54:52
Vedno znova vse po starem