Reply To: Kaj sanjate

[glas]

tissa wrote: Meni se pa zadnje čase dogaja ena zanimiva zadeva…namreč čist spontano imam prebliske sanj, ki sem jih sanjala dolgo, dolgo nazaj, tudi 10 let nazaj in več. In to se mi dogaja vedno pogosteje. Pa nič takega ne delam, da bi določene spomine spodbudila, dogaja se mi čist tako mimogrede, ko grem na sprehod ali pa ko pomivam posodo itd. Pa ti prebliski so zelo živi, občutki in slike, kot bi bile šlo za včerajšnje sanje…

Ni nujno da gre le za ta vidik ”nezavedno” pa tudi če gre, gre še za marsikaj drugega,.. gre namreč tudi za to, da v sanjah živimo eno prav posebno unikatno in drugo življenje kot ga poznamo sedaj in to življenje ima svoje življenje, svojo zgodbo, svoje trajanje..
Gre tudi za to, da se ne zavedamo da to naše življenje, ki ga živimo tukaj da ima omejeno trajanje v celi zgodbi.. Da se ta zgodba tukaj začne ob (recimo) osmi uri zjutraj, ko se počasi zavemo ”samih sebe” nato vstanemo in nato ima vsak nek svoj klasičen ritual, nato pa nekako nadaljujemo zgodbo od včeraj, opravke nadaljujejmo od tam naprej, kot so nam ostale včeraj..
Zvečer počasi se umirjamo in slej ko prej ”zaspimo”.. (premalo se pa zavedamo kje dejansko smo mi teh osem ur, ki se jih ne zavedamo.. pozaba namreč ne obstaja, smrt tudi ne, gre le za to, do česa ima nek trenutek tvoja zavest dostop.. in do življenja med obdobjem spanja tvoja zavest v tem ”budnem” stanju pač nima dostope iz te točke perspektive..

Iz ene druge perspektive pa se ob polnoči zvečer namreč lepo počasi zbudimo in nato počasi zaživimo to naše unikatno življenje, večinoma tudi nadaljujemo mnoge zgodbe od točke kjer smo ostali prejšnjič ko smo jih ”sanjali”, in tako odživimo ta naš nov (nočni) dan po naših najboljših žmožnostih in nato počasi zjutraj ob osmih poniknemo v ”spanec” in nato se spet zvečer ob polnoči počasi začnemo prebujati nadaljujemo našo zgodbo življenja (ki se pač tam(tu) dogaja, ne spomnimo pa se seveda da smo karkoli počeli od osme zjutraj do polnoči zvečer, saj to je namreč neko obdobje spanja, do katerega z spominjanjem nimamo dostopa..)…

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”