Reply To: Kaj pa če bi šla malo gor?

[glas]

Lenca mi wrote: … Kako močno si želim, da bi se sprostila, da bi bila svobodna, da bi lahko vsaj malo letela ….
Želim si da bi zbanansirala zemljo in luft, a ne morem … in to me duši

Se strinjam z Marjanom, otrok bo opravil svoje delo…

Obveznosti te bodo prizemljevale (nasilo, ”kruto”, brez milosti…),
otrok bo poglobil tvojo brezpogojnost, prosti čas, ki si ga boš izborila
za ”letenje” pa boš kmalu uspevala raztegovati tudi čez druge
obveznosti in boš zmožna ta filing, ki ti je bil včasih dan samo čez
letenje, dosegati tudi čez kake druge aktivnosti (tudi čez zemeljske)…

Saša wrote: Ajoj, tale tema je pa tako zabluzila nekam, da sem se res morala javit. In ne Avatar, nisem se prijavila zato, da bi tukaj odgovarjala.

Tema je res zabluzila tako močno, da je niti brati ne zmorem,…
Mogoče pa se bo sedaj bolj osredotočeno nadaljevala…

Saša wrote:

Sama se strinjam, da se ljudje vse prevečkrat brezglavo odločajo za otroke. Nimajo nekih osnovnih potreb, da bi lahko otroku sploh nudili neko dostojno življenje. Poznam kar nekaj primerov, ki so se odločili, da bi pač meli otroka, ker so tako hoteli, brez da bi se med seboj dodobra poznali. In potem se je zgodilo, da sta šla narazen, sedaj životari ona, ker je mama samohranilka v podnajemniškem stanovanju, životari on, ker mora plačevati preživnino, kljub temu da je mala večino časa pri njem, najbolj pa je tukaj nastradala ravno njuna hčerka.

In ja, mislim, da je večina moških zadnje čase postala preveč poženščenih. Srž problema je ravno v tem, da s(m)o ženske s svojo emancipacijo povročile pravo revolucijo. Moški so sami po sebi pričeli prevzemati bolj žensko energijo, ženske pa moško. Verjamem, da je težko, ko ženska, ki je cel dan v službi, pride domov in jo čakajo še vsa ostala ženska opravila, posledično seveda je slabe volje, še za otroka je potrebno poskrbeti itd itd itd. Jaz tu odgovarjam, da je VEDNO možna neka srednja pot. Tudi moški so pripravljeni na deljenje gospodinjskih opravil, samo reči jim je treba na prav način.

Glavna napaka današnjih žensk je ta, da hočejo na nek pokroviteljski način od moških izsiliti sodelovanje. Verjamem, da se moški popolnoma drugače odzove, če pride ženska z nekim milim, ženskim, prijaznim pristopom k njem ali če ga tam začne napadati in kričati nanj. Tudi veliko drugače je, ko moški pride domov in ga žena lepo pozdravi. Na tak način bo z veseljem hodil domov, ne pa z odporom. Samo vse premalo žensk se tega zaveda. Vse hočejo “vladati svetu”, si “podrejati moške” itd. To pa ni pravi način, da bo neka veza uspela.

Prav tako se ni potrebno zatekati k nekim duhovnim knjigam, da bi našli pot iz vsega tega, tudi iz stiske, v kateri se je recimo znašla naša forumovka. Verjamem, da ima vsakdo ali starše, ali prijatelje, ki bi z veseljem popazili na hčerkico kak dan, v tem času pa si mama in/ali oče vzame/ta dan zase, dan za svoje potrebe. S tem si lahko napolniš baterije spredaj in zadaj, človek je bolj srečen, posledično pa seveda tudi okolica. Če bomo pa samo razmišljali o tem, kako nesrečno življenje imamo in kako nesrečni smo, pa nam bo življenje dalo nazaj še več teh situacij. To lahko garantiram.

Res je nasrkajo predvsem otroci…
Drugače pa si podala nekaj kar koristnih nasvetov, ampak vedi taki nasveti bodo koristni le za tiste, ki imajo večjo potrebo po medsebojni harmonijo, kot pa potrebo po medsebojnem obračunavanju.

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”