Reply To: Iz zlaganosti v smeri resnice
Forum Duhovnost › Forumi › E-pogovori › Iz zlaganosti v smeri resnice › Reply To: Iz zlaganosti v smeri resnice
tadej pretnerAVATAR wrote:
Nemorem se znebiti morečega občutka…vprašanja…Kaj je dan danes…sploh resnica ???
V filozofskem smislu govorimo o resnici na objektivni in subjektivni ravni, ampak če razume mehanizem nae percepcije, je jasno, da so obljube raznih avtorjev knjig, prerokov, učiteljev …, da nam bodo razkrili Resnico, pisano z veliko, precejen nesmisel. Nesmisel se potrjuje že iz strukture izraza “objektivna resnica” – objektivno naj bi bilo torej neekaj, kar se nanaa na objektno realnost, ta pa je le ena od realnosti, zato bom torej raje uporabljal pisanje tovrstne Resnice z veliko začetnico.
Resnico lahko okusiš, ne moreš pa je ustrezno opisati. Resnica je pravzaprav vse manifestirano in nemanifestirano, človek pa lahko na pogojeni ravni te stvari percipira zgolj po kočkih, pri tem pa “uporablja” čustvene, mentalne in čutne procese. Ampak percipiranje Resnice je duhovna izkušnja, izkušnja, pri kateri se izniči razlika med subjektom in objektom percepcije – v tebi preprosto ni več “tistega”, ki bi lahko Resnico opisoval, saj pogojenega uma, ki ima sicer to funkcijo, v času percipiranja resnice ni. Takrat le si, si čista zavest. Ko pa skua kasneje komu opisati svojo izkunjo, lahko to naredi le skozi približek, ki ga kreira tvoja programiranost.
Če vse stvari izhajajo iz enosti, nosijo vse stvari v sebi resnico. To dejstvo pa izkuamo na subjektivni, pogojeni ravni, v kateri je naša subjektivna resnica odvisna od tega, kaj ima na pogojeni um za mogoče, iz tistega, v kar verjamemo, od stališča, iz katerega nekaj opazujemo … Če nekdo verjame v angele, bodo del njegove realnosti, ampak kdo drug, ki vanje ne verjame in bo rekel, da je vera v angele neumnost, bo imel iz staliča svoje subjektivne realnosti tudi prav.
Ko pa govorimo o globoki snovni resnici, ki je del tistega spektra življenja, v katerega smo hočeš nočeš vpeti (manipulacije z masami, o katerih je bilo tule govora), pa je le ta del polja kulture, ki nam determinira lajf. Ker smo del nje, povsem ven ne moremo (temu bi lahko rekli tudi karma človetva/naroda). Icke pravi, da z ljudmi, ki so “avtorji” svetovnih zarot upravljajo reptili – zame je to metafora, kot srednjeveški demoni. V resnici gre za NV polja, katerim pa z vero v reptile ali demone lahko “pomagaš”, da se manifestirajo. Pri poljih zarote pa je zgodba enaka, kot pri poljih nasploh – če razumeš princip njihovega delovanja, se jim lahko v veliki meri ogneš, čim se začneš z njimi ukvarjati (za ali proti), jih krepiš.
Ne spomnim se, kateri vladar je bil tisti, ki je naročil enemu od svojih podanikov, naj čekira, kaj se dogaja med ljudmi. Dokler mu je podanik zaskrbljeno referiral, da se ljudje pritožujejo, se vladar sploh ni sekiral. Zanj je pomenil resničen alarm trenutek, ko so ljudje utihnili.