Reply To: Indijska duhovnost

[tadej pretner]

enya wrote: tisto, kar sem jaz videla duhovnega pri indijcih kot ljudstvu ni joga in meditacija, vendar pa so ti ljudje ful odprti, prijazni in zadovoljni s tem, kar je SEDAJ IN ZDAJ. to je po mojem tudi ponit vsega skupaj. štosno je sicer, da se sami tega ne zavedajo, saj tehnologija prinaša vse več guštov po več in jutri, saj je ravno v najrazvitejših indijskih predelih tudi vse več depresije in samomorov. škoda.

v revnih predelih so me očarali otroci, ki so žicali za šolske svinčnike (school pen) in čokolado, zraven pa so se pogovarjali kot najpristnejša odprta in prijazna bitja, kljub temu da so me kot 42letnico opredelili kot staro mamo hehe. duhovnosti ne vidim v teoriji, ampak v praksi indijskega življenja. mi se hodimo učit tja teorije, ki je tam tudi živi, vendar je praksa bistvo.

Odprti in prijazni so res, ker pa sem bil sam tam zaradi posla, moram reči, da sem imel veliko boljši občutek pri muslimanih, tako da sem potem vso robo nabavil izključno pri njih (z ogledi pa sem začel pri hinduijcih, ki pa so sicer prijazni, a bolj rezervirani).
Drugač pa, ko strelka omenja muslimane kot “socialen” folk – to je res. Na samem družbenem dnu ni muslimanov, oni za svoje poskrbijo, za razliko od hinduijcev, ki pa pogostokrat svoje otroke celo namerno pohabijo, da so bolj “primerni” za žicat na cesti. Sem imel tudi na splošno občutek (vsaj v Jaipurju in okolici, kjer sem se največ zadrževal), da je večino biznisa v rokah muslimanov.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/