Reply To: identiteta žrtve
Julija wrote: Na neki subtilni ravni definitivno že precej časa zaznavam, da mi ta energija paše … Na nekem nivoju. Mogoče bo smešno (in neumno), ampak že od otroštva me spremlja nekakšna eksistencialna praznina; edina stvar, ki mi le-to zapolni, pa je, poleg odnosov, žalost oz. temu podobna občutja. Očitno pa si ravno z dojemanjem sebe kot žrtve omogočim ta (po eni strani) željena občutja …
No, mi pa nikakor ne pašejo druge stvari, ki pridejo zraven … Kot je bilo omenjeno, npr. to, da ne morem ničesar spremeniti, da se ves čas vrtim v istem krogu, imam težave z razpoloženjem … Kar mislim da je itak dost značilno, če se dojemaš kot žrtev. Mi gre totalno na živce, ampak očitno še ne dosti …
Ko se z zavestjo bolj kot ne nahajaš na ravni osebnosti ali ega, potem je normalno, da imaš “svojo” nabolj priljubljeno igro s katero pridobivaš energijo od drugih.. Zdaj ta energija ti itak godi, ker ti je poznano in domača in ti zato predstavlja ugodje.. Vseeno pa je ali igraš žrtev ali agresorja, to so le nianse, frekvenca pa ista..
Ne moreš pa se prenehati iti igro žrtve, če se duhovno ne odpreš nvzgor.. Ker drugače oveniš.. 
Ne moreš namreč se odpovedati energiji, moraš najti le bolj kvaliteten vir..
Kot ti opisuje Nataša, sedaj črpaš energijo iz sveta ki obstaja okrog tebe horizontalno (oziroma od ljudi), in dokler se ne naučiš črpati energije vertikalno iz Vesolja iz “Centralnega Sonca”, tako dolgo boš znova in znova prisiljena iti v vlogo žrtve, da se napolniš z energijo in zapolniš to ekstinencilano praznino, ki jo v življenju izkušaš.. Ekstinencialna praznina pa je odsotnost Enosti, kar pomeni da nisi povezana z vsem okoli sebe (in nad sabo), oziroma izkušaš ločenost od Božanskega dela obstoja! In to praznino izkuša vsak, ki je ločen od tega..
Dovolj je da imaš vedenje da si eno z Božanstvom in ko boš naslednjič polzela v to praznino, se ji le prepusti in idi čimbolj brez čustev v meditacijsko stanje, nato pa se sredi praznine z notranjimi očmi ozri navzgor v središče Vesolja kjer boš našla Centralno sonce ljubezni Svetlobe in Radosti (vizualiziraj si..), nato potegni en žareek iz tega Sonca navzdol proti sebi.. Žarek bo vstopil skozi tvoje teme na glavi in napolnil tvojo: glavo, trup, okončine (občuti kako se toplo preliva vate in te zapolni..) in nato bo žarek šel skozi tebe in nadaljeval svojo pot v središče Zemlje.. Ko boš tako postala os sveta, le z veseljem dihaj to ljubeze in jo izdihuj, vdihni Veselje in jo izdihni, vdihni Radost in jo izdihni.. Samo vdihuješ to prelepo svetlobo in z vsakim izdihom polniš vsako celico svojega telesa, nato avre, in z vsakim izdihom je ta svetlobna avra širša.. Vdihuj in izdihuj dokler se ne razširiš čimdalje.. Javi kako je bilo.. uživaj.. 
“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”