Reply To: Gobarska posla
tadej pretner wrote: ]
hahahahaha, matr, a v taprleplenih rožcah je point…….hahahahaha…….bom pazla, da mu ne bom pr gobarskih poslih kakšne rožce prlimala…….hahahahaha……drgač mu pa prvošm vse rožce……hahahahaha……lih tiste, k so njemu ušeč……pa še kdaJ je tud fajn prit v rožcah domu…..hahahahaha……..tk, da zastopm, sam pr postih …….rožce njet……hahahahaha….
Ja, zna bit kr pomemben faktor.Tadej pravi, da jih hoče vidit šele na svojem grobu, ne pa da mu jih zdej pošiljamo. .
Pa še takrat ne – ko bom v grobu, mi bo po mojem čisto vseeno, a so na njem rožce al ne.
.
A bejž ga no srat, še takrat ne, ko boš v grobu, uf ne verjamem ti, se mi zdi, da če se že sedaj in tukaj s temi rožami(prljepljenimi ali neprilepljenimi) tolk ukvarjaš, da boš v naslednjem življenju ziher CVETLIČAR in poročen z najbolj zateženo žensko npr. rezino., ki ima zelo rada rožce(kolker si uspel opaziti tudi prilepljene)…hahahahahahahahahahahahhahaahhhahahahaha…..
A ja, da ne bom čist iz te teme vun padla, pa, da povem, da sem tudi jaz enega samcatega jureta našla, pa sem pogledala naokoli, če je še kakšen, ker ponavadi rastejo v družinah(če je en, je sigurno še en) ampak zgleda, da je ta “moj” spizdu stran od družine, kolker v smislu: je šel s trebuhom za kruhom……
