mimoidoci wrote: Bi si pa drznil s svojim laičnim mnenjem dezniti v (ne)solidarnost med zdravilci. Ja, vem, ‘naj sosedu crkne krava’ je skoraj državna himna, vendar bi vseeno pričakoval malo več solidarnosti. Ne zaradi šarlatanov, ki praznijo denarnice, solidarnost bi pričakoval zato, ker imate ‘alternativni’ zdravilci večino pacientov, pardon, klientov, iz naslova neuspešnega delovanja družine, družbe, cerkve in zdravstva. Ste nekakšen HOSPIC družbe v kateri živimo. Vsaj malo bi se lahko zgledovali po ‘solidarnosti’ zdravnikov, ali vsaj njihovem molku ob napakah kolegov. Pa pri tem ne mislim molku v primerih kot je bil Nekrep, da ne bo pomote.
)
Mimoidoči, sam sem konkreten primer, opisan v Slovenskih novicah v tejle temi “doživel” bolj kot izhodišče za debato o splošni situaciji, povezani z verigo etika – zdravilstvo – naivnost. In mislim, da se tema pravzaprav tudi razvija bolj v tej smeri, kot pa da bi opletala le okoli izpostavljenega primera.
V svojem postu med drugim omenjaš neuspešno delovanje družbe in zdravilstva – res je, da imamo zaradi neuspešnega delovanja družbe zdravilci več dela, res pa je tudi, da slaba ekonomska situacija in neurejene razmere v zvezi zdravilstvom kot nacionalno poklicno kvalifikacijo, generira v vrste zdravilcev ljudi, ki “skušajo” v kaotičnih razmerah, ki to omogočajo, to početi le zato, da nekako preživijo, potrebnega znanja pa niti slučajno nimajo. Pri tem ne mislim le tistih, ki delujejo kot terapevti, ampak tudi tiste, ki “prodajajo” znanje o samopomoči. Ravno danes sem na eni spletni strani, ki ponuja tovrstne delavnice videl dva oglasa osebe, ki jo razmeroma dobro poznam in vem, da ima kup težav – ponuja pa delavnice dveh različnih sistemov osebne rasti in se hvali z dolgoletnimi izkušnjami. Ali pa – pred časom me je oseba, ki se profesionalno ukvarja z energijskim čiščenjem bivalnih/delovnih prostorov prosila, če bi njen delovni prostor očistil jaz. Dejstvo torej je, da zdravilci probleme v svojih vrstah nedvomno imamo!
In da, prav imaš – te stvari bi morali v urediti. Ampak stvar ni tako enostavna in je v veliki meri odvisna od ljudi iz državnih institucij, na katere nimamo kaj prida vpliva. Sekcija terapevtov naravnega zdravljenja se je recimo prek GZSja cca 7 let trudila vzpostaviti pogoje za NPK zdravilec in ko je bilo videti, da je do končne rešitve problematike le še korak, se je zamenjala vladajoča garnitura na državni ravni in s tem nekateri ključni ljudje v določenih resorjih, cel proces priznanja NPK pa je zdrknil skorajda na sam začetek. Jeseni bomo poskusili z novo iniciativo …
tadej pretner