Reply To: Etika zdravilcev/naivnost klientov
Robert Zupančič wrote:
Omenjaš pomoč: res ne vem zakaj bi moral alternativec “pomagati” nekomu, ki je več desetletij zanemarjal svoje zdravje, ga načrtno rušil in ignoriral vsa opozorila ter se posmehoval alternativi, in to še brezplačno? Res ne vem od kje ta logika…Dajmo si že enkrat priznati, da ZAENKRAT pač na temu svetu ni NIČ zastonj, še najmanj pa zdravje, saj ohranjanje tega zahteva veliko angažmaja in vloženega denarja za zdravo prehrano, gibanje, duhovno udejstvovanje (knjige, seminarji, vodene meditacije itd.). Če in KO bomo živeli v drugačem svetu, kjer denar ne bo več menjalno sredstvo, pa ne bom več zaračunaval svojih storitev.
Strelka wrote:
In ne vidim problema v samem sistemu ampak v izvajanju le tega. Denar se ne porabi direktno za zdravljenje ..ampak je še cel kup ovinkov -ki se hrani tudi s tem denarjem , namenjen za zdravljenje.
Robert Zupančič wrote:
Strelka, saj to govorim: ni problem plačevati zdravstveno zavarovanje ravno zaradi primerov, ki si jih izpostavila, zato pa ne vem zakaj se nekateri “usajajo” čez zaračunavanje alternativnih storitev. Kot nihče niti pomisli ne, da ne bi bil obvezno in dodatno zdravstveno zavarovan, bi bilo prav, da enako razmišlja tudi, ko potrebuje alternativne storitve in jih pač plača, kajne? Ne bodimo torej licemerni in ne iščimo iver v očesu svojega brata, bruna svojega pa ne opazimo… (Mt.7:1-4).
mimoidoči wrote:
Mislim, da je primerjava zavarovalniškega in samoplačniškega modela zagotavljanja storitev na nek način neprimerna, razen če si pripravljen našteti vse dobre in vse slabe strani obeh sistemov. Strinjam se, da je sistem javnega zdravstva pri nas precej špehast, saj se napaja iz bogatega korita (zavarovalnic) in nima samopotrebe skrbeti za svojo ‘fit postavo’ – nenehno izboljševati svoje storitve in hkrati zniževati cene le teh. Vendar je, z vsemi svojimi slabostmi, dostopen skoraj vsem državljanom.
Primer 1.
Moj mulc je igral košarko in hitro rasel. Zato se je v stopalu pojavil problem s hrustancem. Bil je dodatno zavarovan in peljal sem ga k specialistu. Poudaril bi, da je bila čakalnica povsem prazna, rekel pa nama je, da je čakalna doba 8 mesecev, če bom plačal, pa ga vzame takoj.
Pred nekaj leti sem si z žago skorajda odrezal prst (visel je stran). K sreči mi je frend povedal, da moram najprej k splošnemu zdravniku po napotnico za šivanje, če bi namreč prišel direktno v Celjsko bolnico, me ne bi sprejeli (pred časom jim je na to foro ravno v Celju en pacient baje umrl – bil je brez napotnice in niso mu pomagali). Pa tudi potem je bilo veselo – takšna poškodba ni bila niti malo prioritetno obravnavana. V bolnico sem prišel okoli petih popoldne, pregledali so me okoli sedmih, šivali pa ob pol dveh zjutraj.
Zelo svež. Pred nekaj meseci sem se v Zagrebu dogovoril za zobne implatante. Rekli so mi, naj mi moja stomatologinja prej izpuli tri zobe. Ker je imela poškodovan komolec, mi je dala napotnico za stomatologa-kirurga, s pripisom nujno (to ne pomeni v 24 urah, a recimo v nekaj dneh). Pokličem in povem, da gre za storitev, ki jo je treba narediti hitro – sestra reče, naj pridem kadar hočem(???). Prišel sem takoj naslednji dan zjutraj – v čakalnici nikogar. Sedem na stol a ko sem stomatologu/kirurgu povedal, ki se tudi sam ukvarja z implatanti povedal, da mi jih bodo naredili v Zg, je rekel, da mi tiste tri zobe lahko spuli čez šest mesecev. Ko sem ponovno povedal, da se mudi, je rekel, da je to problem onih v Zagrebu, ne njegov. No, pregled pa je od zavarovalnice nedvomno pokasiral, meni pa ukradel čas, saj sem se zato pripeljal iz Radeč v Lj. V glavnem – šlo je za sila kvalitetno osebo.
Irena wrote: In kje se naj začne ozaveščanje ljudi, da bo UČINEK VSESPLOŠNI? Kako doseči, da se bo v naši kulturi spremenil odnos do zdravja preko dviganja zavesti?
mimoidoci wrote:
– ta bioenergetik je na umetelen način “napumpal” vero klientov s tem, da jim je vzel precej več denarja kot bi plačali običajno, saj je večina ljudi najbolj občutljivih ravno pri denarju, ker pa so torej plačali res veliko, se je naenkrat res zelo povečala tudi njihova vera, s tem pa tudi možnost ozdravljenja.
Verjetno so si tudi mislili: “Če toliko računa za svoje storitve, je že dober”, in se je že samodejno s tem v njih utrdila VERA v ozdravitev, ta pa seveda dela “čudeže” in ni več potrebno veliko, da se zares sprožijo samoozdravitveni procesi;
Če prav razumem, je tista zdravilka iz Slovenskih novic računala premalo, saj očitno za 1800 evrov v bolnika z rakom ne napumpaš dovolj vere.
Mimoidoči, sicer tega načina seveda ne odobravam, ampak pri mnogih zares deluje. Nekje na forumu smo govorili o epigenetiki, ki pravzaprav ta mehanizem pojasnjuje. Ko te namreč nekdo “potegne” v polje neke realnosti, zate začnejo veljati pravila te realnosti. Primer: večina katolikov cca 15 minut po spovedi umre, na forumu pa sem dal še druge primere – recimo primer anemije v Boliviji. V nekaj besedah – anemija je za ortodoksno medicino mala malica a Bolivijski indijanci verjamejo, da je anemija znak, da se je v človeka naselila nimpa, duša nerojenega. In če se to zgodi, imaš minimalne šanse, da preživiš. Indijancem, ki so v to verjeli, zato pri anemiji uradna medicina ni mogla pomagati. Velja seveda tudi obratno – če te nekdo potegne v polje realnosti, v katerem si prepričan, da boš ozdravel, se bo to najverjetneje zgodilo in pri tem ima lahko denar veliko vlogo. Že nezavedno večina misli, da so metode, ki so drage, zanesljivo učinklovite.