Reply To: duhovno zdravljenje

Moderator

ozelot wrote:

Nevem kaj si tako navalil na to ločenost

Lahko rečem da služim ljubezni ali bogu ali pa sam sebi.

Ozzie, ti se predvsem ne zavedaš, da si v identiteti žrtve in da kot tak ne moreš biti aktivni sokreator lajfa. Pokazatelji, da je človek v identiteti žrtve so med drugim tudi to, da ves čas išče moči izven sebe, kar ti non stop počneš – žezla, vnebovzeti mojstri, John of God, razni kanalizatorji …

ozelot wrote:

Sploh ni nujno da ločiš boga od sebe da mu služiš.

Nekatere skupine – kolektivi ljudi so res kreatorji kot vsi ostali ampak so tako oddaljeni od božanskih kvalitet da ne skreirajo nič pametnega tekom življenja. Božanske kvalitete so ljubezen, sočutje, milost, neskončna prijaznost, odpuščanje, povezovanje-solidarnost, ki je na slovenskem s zakonom prepovedana, … no teh kvalitet enostavno povsod ni pa četudi smo del boga.

Eno je, da se pogovarjamo o tem, kako bi morali živeti, drugo pa je, kako živimo. Intelektualno in duhovno lahko napreduješ doma ob knjigah in meditacijah, čustveno pa le skozi interakcijo z drugimi ljudmi. In skoznjo čustveno rasteš. Žiimo vedno v skladu s svojo čustveno zrelostjo, ta pa ima spontane faze razvoja in prioritet. To pomeni, da če si v okolju, v katerem vse laufa, lahko glumiš neko prijaznost in razvitost, ko pa zagusti, pride na plan resnična čustvena zrelost in prioritete. Določene veje psihologije so jih razdelile na devet stopenj:

1- Usmerjenost na preživetje

2. Usmerjenost na družino

3.Razvoj osebne moči (v tej fazi je normalno, da “ropota” ego.

4. Iskanje občutka varnosti v drzžbi (na tej stopnji večina konča – prilagodijo se družbi, ki je evidentno bolna, igrajo žrtev in aktivno sodelujejo v bolezni družbe ;o)

5.Nekateri se iz tega primeža izvijejo in uspejo (fokus je lahko na stroki ali na denarju). In zanimivo je, da večina tistih iz 4 stopnje meni, da so tile, ki so uspeli v finančnem smislu manj duhovno razviti kot oni ;o)

6. Šele ko vse te elemente izživiš, se pojavi SPONTANA potreba po tem, da kaj narediš za družbo (vse prej je naučeno oziroma egotrip, ki bi počil kot jajčna lupina, ob vsaki resnejši preizkušnji). V tej fazi zaćneš opažati, kaj v družbi “ne štima”, želiš bolj humano družbo …

7. Začneš se zavedati svojih pomanjkljivosti, se zaveš identifikacij in se učiš izstopati iz njih

8. Šele tula se pojavi spontana potreba po globanem razvoju in zavedanje povezanosti

9. Popolna izpolnitev

Da resnično predano deluješ na osmi stopnji, moraš izživeti vse prejšnje. Evo, in za razliko od besede ponižnost, ki mi zveni totalno usrano, predlagam izraz predano delovanje ;o)

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/