Reply To: duhovno zdravljenje
Vesna wrote: V primeru gasilcev gre dobesedno “oko za oko”, in dokler ne bodo te duše same dale skozi, kar so počele drugim, ne morejo naprej. Pomeni, da je premalo, če oprostijo sami sebi. Dokler ne bodo tudi vse sežgane čarovnice oprostile oz. predelale krivico, se energija ne more izravnat.
Namesto požiga ne moreš dobit bolezni, s katero bi predelal požig. Sploh ker je bolezen vezana le na posameznika, tole kar se je zgodilo madim gasilcem, pa je vezano še na druge duše.
Morda sem kaj zgrešil, ampak vseeno: od kje ideja, da je pri gasilcih šlo za sežig nekakšnih čarovnic?
In še nekaj prosim pomisli: ko govorimo o “karmični izravnavi” s smrtjo, kot bi naj bilo to v primeru gasilcev, se zdi, kot da bi smrt kot takšna bila zadostna “kazen” za storilce nekega drugega dejanja nekje v preteklosti. Smrt pa je za duše pravzaprav bolj “usluga”, kot kazen… Ko se duša končno osvobodi telesa, začuti vse prej kot občutek, da je bila “kaznovana” s tem. Sreča se z občutkom SVOBODE, neskočne SREČE in notranjega MIRU. Res da nekatere duše s seboj odnesejo tudi veliko energijskega “bremena”, povzročenega zaradi življenjskega trpljenja itd., vendar pa jih takoj po vrnitvi, še preden se dobro znajdejo v duhovnem svetu, že energijsko “očistijo” in “pozdravijo” vseh tuzemskih čustvenih ran… Vsaj tako kažejo opravljene regresije v življenje med življenji.
Čeprav je to, kar bom sedaj povedal, moje osebno razmišljanje, pa karmo v strogem pomenu besede razumem bolj v kontekstu zgodovinske pogojenosti, ki v sebi nosi kal iskanja zadoščenja – če ne na tem svetu, pa na onem. Torej, če je nekdo naredil zločin, bi ga naj odplačal na enak način, da bi bilo zadoščeno pravici, in to je predvideval tudi stari Mojzesov zakonik. Jezus pa, ko je postavil NOVO zavezo, je postavil nov zakon, ki je temeljil na LJUBEZNI: “Slišali ste, da je bilo rečeno: Oko za oko in zob za zob. Jaz pa vam pravim: Ne upirajte se hudobnežu, ampak če te kdo udari po desnem licu, mu nastavi še levo. In če se hoče kdo pravdati s teboj in ti vzeti obleko, mu pusti še plašč. In če te kdo sili eno miljo daleč, pojdi z njim dve. Če te kdo prosi, mu daj, in če si hoče kaj sposoditi od tebe, mu ne pokaži hrbta.« (Mt. 5:38-42). Tukaj se mi tile karmični zakoni nekoliko postavijo na glavo…
Še en primer. Karmični zakon pravzaprav pravi približno takole: »Ljubi svojega bližnjega in sovraži svojega sovražnika.« (Mt. 5:43) torej, dobro se vrača z dobrim, slabo s slabim. Kako pa je na to odreagiral Jezus, ki je prišel postavit NOVO postavo, temelječo na LJUBEZNI: »Jaz pa vam pravim: Ljubíte svoje sovražnike in molíte za tiste, ki vas preganjajo, da boste postali sinovi svojega Očeta, ki je v nebesih. On namreč daje svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim. Če namreč ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno plačilo vas čaka? Mar tega ne delajo tudi cestninarji? In če pozdravljate le svoje brate, kaj delate posebnega? Mar tega ne delajo tudi pogani? Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče.« (Mt. 5:44-48).
Nekateri se sklicujejo, da mora storilec skozi karmični zakon na svoji koži izkusiti krivico, ki jo je storil nekomu drugemu. Torej, ker NAJ BI gasilci pred ne vem koliko stoletji sežgali čarovnice, so morali to ne vem koliko stoletij (!) pozneje plačati s tem, da so zgoreli. Pa je to sploh usklajeno s tem, kar se po smrti zgodi V RESNICI? Če kdo dvomi v izpovedi regresirancev v regresiji, pa bo težje zanikal ali podvomil v resnične izkušnje tistih, ki so doživeli klinično smrt. Eden od njih je Steve, ki je bil predstavljen v oddaji dr. Oz. Kar me je pritegnilo v njegovi zgodbi je to, kar je povedal glede doživljanja neke specifične izkušnje takoj po smrti.
Povedal je tole: “Znašel sem se v vseobsegajoči modri svetlobi. Ob meni je bilo samo eno bitje. Čutil sem njegovo prisotnost. Ta prisotnost me je tolažila in hrabrila, bila je tudi zelo močna. Počutil sem se, KOT DA JE VSE V REDU. Začel sem pregledovati svoje življenje, ključne trenutke. ISTOČASNO SEM JIH PREGLEDOVAL TUDI Z VIDIKA DRUGIH LJUDI. To me je presenetilo. ČUTIL SEM, kar boli njih, kar jih je prizadelo itd. Z GROZO sem spoznal, da nisem tak, kot sem mislil, da sem. Takrat mi je to bitje, ki je bilo ob meni poslalo sporočilo, da JE VSE V REDU, DAJE NORMALNO, DA LJUDJE TAKO POSTOPAJO, KER DELAJO NAPAKE! Ob tem sem LAHKO VSE DAL ZA SABO!” Kako je to vplivalo nanj? Še posebej je zanimiv ta del, povezan s pregledom življenja: kot bi bil na kakšnem “izpitu”. In, kar je videl mu ni bilo všeč. Kot je povedal, takole: “Bilo je GROZNO. Dogajanja sem ponovno pregledal s SVOJEGA zornega kota. Nisem jih samo pregledoval, pač pa jih PODOŽIVLJAL. ISTOČASNO sem jih PODOŽIVLJAL Z GLEDIŠČA DRUGIH LJUDI. BIL SEM TI LJUDJE, ki ponovno podoživljajo te dogodke. Istočasno, in ne morem Vam povedati, kako je to mogoče, sem RESNICO O TEM doživljal z nekega VIŠJEGA NIVOJA REALNOSTI. Videl sem laži, slepljenja, s katerimi sem samega sebe prepričeval, kako so nekatera dejanja dobra, KER SI TO DRUGI ZASLUŽIJO. Lahko sem IZKUSIL, kako je to VPLIVALO NA NJIH, NJIHOVE OBČUTKE. ČUTIL SEM NJIHOVO BOLEČINO. ČUTIL SEM, kako jih je to šokiralo. Enako pa sem videl tudi njihove laži in zavajanje samega sebe. Počutil sem se, kot da je moje življenje NEUSPEŠNO. UVIDEL SEM, da nisem takšna oseba, kot se mislil, da sem. Bilo je PONIŽUJOČE. Počutil sem se GROZNO. Počutil sem se TAKO MAJHNEGA, PONIŽNEGA. AMPAK SEM SODIL SAMEMU SEBI. NIHČE DRUG MI NI SODIL. Bitje, ki je bilo ob meni, mi je pri tem pošiljajo SPODBUDNA sporočila, hvala bogu. Ena od njih je bila, da je vse v redu, da sem samo človek.”
Ko ga je voditelj vprašal, ali čuti, kot da bi sedaj dobil drugo priložnost, je odvrnil: “Natanko tako. Čutim, kot da sem dobil ŠE ENO PRILOŽNOST. LAHKO SE SPREMENIM. Pri naslednjem pregledu življenja ne želim priti do istih zaključkov. Želim prejeti boljšo oceno. Da, morda +3, vsaj poskušal bom. (smeh)”
Kar je doživel ta človek je zelo usklajeno s tem, kar je govoril Jezus: v duhovnem svetu NI kazni, pač pa sama čista ljubezen, odpuščanje, spoznanje… Karma mi čedalje bolj deluje…tako ČLOVEŠKA: “zob za zob, oko za oko”, MILO ZA DRAGO (?!!!)… Tako ČLOVEŠKO! Prav nič božansko… Človek je že SAM pri pregledu življenja UVIDEL in PODOŽIVEL svoje napake iz STALIŠČA DRUGIH, ki jim je storil krivice, takšne in drugačne. Kaj bi lahko bila hujša “kazen”? Ob tem se je počutil GROZNO, PONUŽUJOČE… Naj bi ga sedaj nek “kruti bog” še dodatno kaznoval s tem, da bi v naslednjem življenju PONOVNO PRETRPEL TE ISTE KRIVICE? NE, tako v duhovnem svetu preprosto stvari NE delujejo!
Čedalje bolj prihajam do zaključka, da je karma nekaj, kar si je izmislil človek, da bi v svoji nemoči in bolečini nad prizadejanimi mu krivicami dobil neko takojšnje ZADOŠČENJE… Tako ČLOVEŠKO! 
Zakaj se ne bi raje učili pri bitju, ki je v tem največji izvedenec pod soncem? In kdo je to bitje? Lahko ga že danes ali jutri zagledate na cesti. Ko se mu približate na tri metre, bo začel mahati z repom. Če obstanete in ga pobožate, bo skoraj skočil iz kože, da bi vam pokazal, kako rad vas ima. Z njegovimi izrazi ljubezni pa tudi ne tičijo nikakršni skrivni nagibi: ničesar vam ne misli prodati in se tudi ne kani z vami poročiti. Ste že kdaj pomislili na to, da je PES edina domača žival, ki ji ni treba delati za preživetje? Kokoš mora nesti jajca, krava mora dajati mleko, konj mora delati in celo kanarček mora peti. Pes pa človeku ne daje drugega kot LJUBEZEN in od tega živi. Avtor Dale Carnegie v svoji knjigi Kako pridobiš prijatelje glede tega pravi: “Med mojimi spomini iz otroštva zavzema prvo mesto psiček Tippy. Vsako popoldne ob petih je Tippy čepel pred hle
vom in s svojimi lepimi očmi vztrajno strmel na pot, po kateri sem se vračal iz šole. Brž ko me je zagledal, je kakor strela šinil navzgor po hribu in me pozdravil z radostnim laježem. Tippy je bil pet let moj stalni spremljevalec, radost mojega otroštva in tudi moja velika žalost, ko ga je nekega dne ubila strela. Tippy nikoli ni prebral nobene psihološke knjige, a četudi bi znal brati, bi mu nihče ne mogel povedati nič novega o tem, kako naj ravna z ljudmi, da si pridobi njihovo naklonjenost. Ljudi je ljubil in njegovo zanimanje zanje je bilo tako iskreno in pristno, da si ga moral imeti rad.”
Je Tippy razmišljal kdaj o krivicah, ki so mu jih prizadejali? Mar KATERIKOLI PES razmišlja o tem? Kolikokrat slišimo zgodbe o tem, kako gospodarji GRDO ravnajo s svojimi psi, pa so jim ti še vedno POPOLNOMA VDANI. Tudi sam imam dobermanko Katano: večkrat jih je “fasala” (za kar mi je žal), ker je kakšno ušpičila, pa še vedno tako rada pride k meni v naročje in me celega preliže po obrazu. Katana prav gotovo ne razmišlja o KARMI. Ne razmišlja, kako bi jih tudi sam moral “fasati”, da bi bila krivica POVRNJENA. Preprosto me ljubi iz vsega svojega srca. In, ko samo pomislim na to, dobim SAM solzne oči! Ja, moja Katana, tako kot vsi drugi psi, nas lahko VELIKO NAUČIJO o LJUBEZNI… Tako nebeško, popolno, božje!!! Prav nič kaj človeško! 
ROBERT ZUPANČIČ