Reply To: Doživljanje časa
Hm, čas res ni objektivna kategorija. Res je pa tudi, da funkcionira civilizacija na temelju linearnega časa. Ampak poanta je v našem odnosu do dogovorjenega časa. Če veš, da imaš jutri sestanek, je ql. Če premlevaš, kaj bo tam, je štala.
Ko govorimo o času, govorimo o preteklosti in prihodnosti. Bolj si v oblasti pogojenega sveta, več časa rabiš za realizacijo. Dejansko se ne znamo več ustaviti, uživati v enem trenutku, delovati usmerjeni v aktualen trenutek. Ko se nam mudi, smo ponavadi usmerjeni v prihodnost, dva glavna mehanizma usmerjenosti v prihodnost pa sta želja, da nekaj dosežeš/dobiš/narediš in strah, da ti to ne bo uspelo. To nam jemlje energijo, zato nismo učinkoviti, zato mamo stalno občutek, da nam časa zmanjkuje … In v teh problemih tiči poanta odvezanosti od odvisnosti od prihodnosti. Pa je pravzaprav osnovna filozofija enostavna – če znaš biti 100% v sedanjem trenutku, boš itak v primeru, če pride do težav, znal ravnati optimalno. Zato je nesmiselno premlevati o težavah, do katerih morda v prihodnosti lahko pride (ni pa nujno). Enostavno, a vseeno večina tega ne zmore …