Reply To: Delo z nihalom
janko wrote: [
sploh ne oporekam, kar praviš, ampak ne bi se pa niti jaz spuščal v detajle, izkušnje, teorije ipd.
nimam niti nobenih težav priznati, da sem do mnogih stvari skeptičen, še posebno na vse tisto, kar je plod človeških spoznanj, pa so lahko tudi izkustvena in jim lahko rečeš tudi notranje vedenje. to se mi namreč zdi popolnoma skregano z vso logiko in celo destruktivno. seveda se pa strinjam, da za nekoga je neko spoznanje res lahko popolno vedenje… ampak… na njegovem nivoju zavesti in to pogrešam, da se premalo upošteva, ko se s svojimi vedenji in spoznanji vpletamo in delujemo na okolico ali kliente, če hočeš.
če poskušam isto stvar povedati še drugače oz. povzeti, zakaj nelogično?
zato, ker verjamem, da je bilo v zgodovini že veliko ljudi z brezpogojnim notranjim vedenjem (po njihovem lastnem mnenju), pa je čas pokazal, da je bilo njihovo vedenje zgrešeno oz. se je razvilo, nadgradilo.
zakaj destruktivno?
ker se mi zdi kot prvo zanašanje na notranje vedenje milo rečeno precej ošabno, ker je točno tudi človeška zavest tista, ki se ves čas razvija in posledično to pomeni, da bo sedanje notranje vedenje z malim razvojem zavesti postalo milo rečeno pomanjkljivo, kot sem napisal že malo prej.
če pa nekdo svoje notranje vedenje dojema kot absolutno resnico, pa je po mojem prepričanju ali vedenju, če hočeš, sploh zgrešil na celi črti, še najbolj zato, ker vse, kar se ne razvija, propada. tako tudi tisti, ki ima svoje notranje vedenja za brezpogojno vedenje, je obsojen na nazadovanje, ker po tej logiki bo ostal tam, kjer je, vse ostalo okoli njega pa se bo razvijalo ali propadlo in neizbežno bo s tem ošabnim notranjim brezpogojnim vedenjem ostal sam in počasi propadal kot zavest. no, ne neposredno propadal, ampak ostal na mestu, medtem ko se bo vse okoli njega razvijalo… ali propadlo, kot sem že rekel.
če pa si mislil, da se tudi to notranje vedenje lahko razvija in s tem spreminja, potem pa v štartu ni bilo brezpogojno vedenje in bi se moral zavedati, da imaš notranje vedenje s kratkim rokom trajanja in zato je pa še posebej ošabno se sploh kadarkoli oceniti, da imaš popolno vedenje o čemerkoli.
seveda z napisanim mislim na splošno za vse nas in nikakor ni moj namen kogarkoli osebno obtoževati ali karkoli in itaq je pač samo debata in razmišljanje.
nisem še končal, samo zdaj odhajam. lep pozdrav
Posti tule so predolgi, da bi se bolj vključeval, sam nad telim citatom sem navdušen.
Heh, zadeva ni tako enostavna. Nisem fan vzhodnjakov, a v temle kontekstu bom citiral Krišnamurtija:
»Esencialno je, da imamo znanje, kot tudi to, da znamo pobegniti iz
tistega, kar znamo.«
Znanje na ravni razuma je najtesneje povezano z interpretacijo intuitivnih občutkov. Štala pa je, ko si s tem, kar znaš identificiran in si prepričan, da so vsi drugi pogledi napačni.
V glavnem, od vseh vibracij/informacij, ki jih zaznava naša podzavest jih pride v polje naše zavesti neprimerno manj kot 1%. Tiste, ki pridejo, si pa razlagamo na osnovi naučenega in prepričanj. Zato me VEČINA kanaliziranj, knjig, napisanih po “nareku boga”in vidcev niti najmanj ne zanima, sploh takšnih, ki na svojih videnjih gradijo svoj image.
Nekaj jih pa seveda je, s tem, da imajo tudi tisti redki izbranci, ki “dobro zadanejo”, te zadetke običajno le na določenih področjih. A spet se pojavlja en problem – kaj pa če me recimo njihova videnja prepričajo le zato, ker je neko videnje v skladu s strukturo mojih prepričanj?
Tole primerjavo sem sicer že uporabil, a jo bom še enkrat: Naše šanse, da dogajanje okoli nas vidimo objektivno, so neprimerno manjše, kot so šanse mojega psa Boštjana, da dojame vsebinsko poanto knjige Pod svobodnim soncem.