Reply To: Delo z nihalom
tadej pretner wrote:
Znanje na ravni razuma je najtesneje povezano z interpretacijo intuitivnih občutkov. Štala pa je, ko si s tem, kar znaš identificiran in si prepričan, da so vsi drugi pogledi napačni.
V glavnem, od vseh vibracij/informacij, ki jih zaznava naša podzavest jih pride v polje naše zavesti neprimerno manj kot 1%. Tiste, ki pridejo, si pa razlagamo na osnovi naučenega in prepričanj. Zato me VEČINA kanaliziranj, knjig, napisanih po “nareku boga”in vidcev niti najmanj ne zanima, sploh takšnih, ki na svojih videnjih gradijo svoj image.
Nekaj jih pa seveda je, s tem, da imajo tudi tisti redki izbranci, ki “dobro zadanejo”, te zadetke običajno le na določenih področjih. A spet se pojavlja en problem – kaj pa če me recimo njihova videnja prepričajo le zato, ker je neko videnje v skladu s strukturo mojih prepričanj?
Tole primerjavo sem sicer že uporabil, a jo bom še enkrat: Naše šanse, da dogajanje okoli nas vidimo objektivno, so neprimerno manjše, kot so šanse mojega psa Boštjana, da dojame vsebinsko poanto knjige Pod svobodnim soncem.
Seveda je interpretacija intuitivnih zaznav vezana na razlago na osnovi naučenega in prepričanj. Naučeno so pogojni odzivi, ki smo se jih naučili v ranem otroštvu, prepričanja pa se zgradijo na njihovi osnovi, ampak, kaj se zgodi, ko se dvigneš nad svoje pogojne odzive? Ostane samo čista zavest v smislu notranjega Vedenja. Seveda pa je problem človeka DVOM v te zaznave. In ne vem, če je notranje Vedenje tako zelo povezano z razvojem zavesti, sploh, če je ta obremenjena s pogojnimi odzivi. Če si prej citiral vzhodnjaške izreke, naj še jaz citiram nekaj, kar je povezano s tem, kar želim povedati. Santrski izraz Ritam Bhara Pragyam pomeni zavest, ki POZNA SAMO RESNICO. To je naša ČISTA ZAVEST, raven življenja, od koder prihaja Vedenje. Notranje Vedenje je neposredno povezano s stanjem JASNOSTI, ko si si z nečin preprosto “na jasnem”. Kar se zgodi je, da ko informacija iz polja čiste zavesti v obliki notranjega Vedenja pride v polje zavestnega, se začne interpretacija na osnovi pogojnih odzivov ter dotedanjega znanja in izkušenj, ki ga je nekdo pridobil v življenju, ampak to nima veze s “točnostjo” notranjega Vedenja. Notranje Vedenje povzroča NAMERE, to so misli, ki pridejo spontano iz notranjega Vedenja ter mislimi, ki so plod pogojnih odzivov. V tem primeru proces sprejemanja odločitev navadno vodijo naše misli in naša čustva. To pomeni, da se niti ne odločamo sami, pač pa se namesto nas odločajo pogojni odzivi. V bistvu smo programirani, da reagiramo, ne da se odločamo. Pogojni odzivi PREHITIJO naše odločitve, ki bi temeljile na notranjem Vedenju, zato pa toliko ljudem ta koncept vzbuja toliko nejasnosti in celo odpora.
ROBERT ZUPANČIČ