Reply To: Delo z nihalom
Forum Duhovnost › Forumi › Radiestezija › Delo z nihalom › Reply To: Delo z nihalom
tadej pretneritakarin wrote: Tudi jaz imam vprašanje o vrsti in izbiri nihala.Z radiestezijo se še nisem ukvarjala, sem čisti začetnik. Torej. Nekako sem si spontano določila
rožni kamen za nihalo. Vendar imam pomisleke pri njegovih odgovorih, saj
se bojim da je “pristranski” zaradi svoje vloge. Se trudim, da razumsko
vprašam in čakam na odgovor. Kaj menite? So odgovori relevantni ali odražajo mojo željo? Nihalo sicer lepo nakaže tako negativne kot pozitivne odgovore. Ah,
pa še to: “kalibrirala” sem ga na DA in NE. Sprašujem pa se, kaj pomeni
ko se vrti v krogu? Zmeraj pa v obratni smeri urinega kazalca.Hvala
OSNOVNA DILEMA IN KAKO SE JI OGNEMO
Povsem običajen je postopek, ko pri delu z nihalom pridemo do želenega odgovora tako, da v mislih zastavljamo različna vprašanja in opazujemo odziv nihala. Temeljno vprašanje, ki se nam ob tem poraja, pa je – komu sploh vprašanja zastavljamo oziroma kdo je tisti, ki na naša vprašanja preko nihala odgovarja?
V preteklosti je skušal razloge kroženja nihala racionalno pojasniti M. Chevreul – kljub racionalnem pristopu je dopuščal možnost, da nam lahko včasih odgovorijo tudi duhovi. Glede na to, da je obstoj različnih energijskih bitij, ki jih v religijah imenujejo angeli, demoni, serafimi, kerubi itd., dejstvo in da so znani slučaji, da se pri npr. spiritističnih seansah pogosto pojavljajo duhovi, ki se predstavljajo z lažnim imenom, je način dela z zastavljanjem vprašanj, ki ga uporablja večina radiestezistov, lahko po mojem mnenju zelo sporen. Večina namreč enostavno zastavlja vprašanja in akceptira odgovore, za katere so prepričani, da jim jih posreduje nekakšen kozmični računalnik ali osebni vodnik. Kaj pa, če temu ni tako? Kaj pa, če jim odgovarja kakšno od avtonomnih energijskih bitij, ki je lahko načeloma dobro ali slabo (angel – demon)?
Da bi se izognili tovrstnim dilemam, si pri vzpostavitvi komunikacije z univerzalnim informacijskim poljem pomagajmo še z dejstvom, da se srčna žleza timus energijsko odpira in zapira v skladu s tem, ali izrečemo resnično ali neresnično trditev. Če torej izrečemo trditev, ki drži, to povzroči, glede na to, da smo le delček živega vesolja, v našem telesu oscilacije celic, ki so v skladu s harmonijo celote, torej z vesoljno resnico. Če pa izrečemo neresnico, so te oscilacije drugačne, zato se bo na eno ali drugo trditev tudi nihalo drugače odzvalo!!!
Prvi korak k pridobivanju korektnih informacij je torej ta, da izvemo, kako se bo odzvalo nihalo, kadar izrečemo resnico, in kako tedaj, ko izrečemo neresnico. Globoko se torej sprostimo, vzamemo nihalo v desno roko in izrečemo npr trditev: »Sneg je običajno bel.« Opazujemo nihalo, ki se zgane; največkrat se bo na pravilno trditev začelo vrteti v desno (ni pa nujno). Nato izrečemo nasprotno trditev: »Sneg je običajno črne barve.« Ker je trditev neresnična, se bo nihalo odzvalo drugače, kot v prvem primeru. Najpogosteje se zavrti v levo. Ko torej poznamo reakcijo nihala pri pravilni in nepravilni trditvi, lahko tudi raziskujemo želeno na enak način. Z izrekanjem trditev.
Če npr. sumim sosedovega Janeza, da mi je izmaknil denarnico, postavim trditev: »Janez mi je ukradel denarnico,« in po odzivu nihala ugotovim, ali je to res ali ne.
Dobro si zapomnimo, kako se nam zavrti nihalo tedaj, ko izrečemo resnico in kako tedaj, ko je naša trditev neresnična, saj tako jasno vemo tudi to, kakšen bo odziv nihala, če bomo z univerzalnim informacijskim poljem vseeno komunicirali preko vprašanj. V nekaterih primerih je namreč precej bolj enostavno priti do nekega odgovora z vprašanji kot s trditvami. Tak primer je npr. iskanje neke določene lokacije nad zemljevidom ali npr. pridobivanje želenih podatkov s pomočjo radiestezijskih rozet. V vsakem primeru pa v zaključni fazi odgovore preverimo z ustrezno trditvijo in opazujemo odziv nihala.
GLOBOKA SPROŠČENOST, POTREBNA ZA DELO Z NIHALOM
Če odmislimo možnost komunikacije z različnimi energijskimi bitji in če gre vse »tako, kot je treba«. Z nihalom v bistvu komuniciramo s kolektivnim nezavednim oziroma v globalnem smislu z univerzalnim informacijskim poljem. Najprej moramo torej poskrbeti za to, da bomo z njim »govorili isti jezik«. Ker vemo, da je v pasu med Zemljo in ionosfero območje lastne zemeljske frekvence, ki je 7,8 Hz, je torej ključ uspeha pri radiestezijskem delu v tem, da se uglasimo z biološkim valovanjem naših možganov in s tem poljem.
Za energijsko uglasitev z energijami, s katerimi želimo komunicirati je potrebno stanje globoke sprostitve (alfa stanje), poleg tega pa nam pri uspešni komunikaciji pomaga tudi dovolj zrelo stanje zavesti – zavesti o vsesplošni povezanosti oziroma zavesti o tem, da smo del živega vesolja.
Z radiestezijskimi metodami, ki so v svoji osnovi komunikacijske spretnosti, lahko preko univerzalnega informacijskega polja vzpostavimo stik z vsakim človekom pa tudi predmetom. Radiestezist torej v želji po neki konkretni informaciji poseže v to polje, kjer iz množice zaznavnih informacij in vtisov izloči pomembne za tisto, kar raziskuje. Zadeva je podobna učinku, ki ga imenujemo »cocktail-party efekt«, ko lahko v množici šumov in hrupu glasov natančno sledimo nekemu pogovoru, na katerega smo se osredotočili.
DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA KOREKTNOST RADIESTEZIJSKEGA
DELA
Nekateri avtorji so prepričani, da je najboljše, da smo pri radiestezijskem delu obrnjeni s hrbtom proti severu. Osebno dvomim, da je to zares pomembno, sem pa veliko razmišljal o tem, od kod takšno prepričanje. Morda gre za ostanek nekaterih poganskih verovanj, da naj bi slabi vidiki življenja prihajali s severa, morda pa radiestezisti menijo, da s tem, ko severu obrnejo hrbet, ublažijo vpliv zemeljskega magnetnega polja na nihalo. Večkrat sem že omenil, da je dejanski instrument zaznave človek, tako da mi razmišljanja o nevtralizaciji vplivov na nihalo, z izjemo vpliva vetra in čustveno-mentalne energije ljudi, ki radiestezista pri delu opazujejo, niso blizu. Celo bolj verjetno, kot da bi nas pri delu motilo naravno zemeljsko magnetno polje, se mi zdi, da bi lahko na odzivanje nihala nekoliko vplivala energija naših čaker, če bi nihalo držali neposredno pred telesom.
Pazimo predvsem na pravilno držo nihala. Vrvico nihala držimo s tremi prsti – palcem, kazalcem in prstancem v oddajni roki, ki naj bo v zapestju rahlo usločena.
Kadar delamo sede, roke ne naslanjamo na mizo in jih ne podpirajmo z drugo roko, pa četudi se nam roka trese. Tresenje rok je lahko znak, da smo na sevanja zelo dovzetni.
Pomembno je tudi, da poskrbimo za to, da delamo v mirnih okoliščinah. Kadar se nam mudi, pa npr. ne najdemo ključev in smo zato nervozni, skorajda nimamo možnosti, da bi jih našli s pomočjo radiestezijskega nihala.
Načeloma naj sicer naša komunikacija z nihalom poteka tako, da zastavljamo vprašanja ali postavljamo trditve in ob tem opazujemo reakcijo nihala. Vsak odgovor, ki ga dobimo na neko vprašanje, vedno preverimo z ustrezno trditvijo. Pazimo na to, da so vprašanja formirana tako, da ne dopuščajo dvoumnih odgovorov. Biti morajo torej povsem kratka in jasna. Kljub temu, da vsako vprašanje, ki ga zastavimo, preverimo s trditvijo, bomo opazili, da so odgovori, ki jih včasih dobimo, nepravilni. To se dogaja praviloma v primerih, ko zastavljamo vprašanja, katerih odgovori so nepomembni za naš osebnostni razvoj in s tem za razvoj kozmosa. Zato ni pričakovati, da bomo d
obili pravilne odgovore na vprašanja, kot so npr. kateri konj bo zmagal na naslednji dirki, ali kadar skušamo iz gole radovednosti izvedeti »pikantne« podrobnosti iz življenja neke osebe.
Pri delu z nihalom se je treba izogniti še dvema dejavnikoma – vnaprejšnjemu sklepanju o odgovoru na neko vprašanje in demonstracijam. Znan je primer, ko so testirali skupino radiestezistov in jim dejali, da bodo na nekem mestu, kjer škodljivih sevanj sicer ni bilo, takšna sevanja našli. Dejansko so potem škodljiva mesta vsi »našli«. Največja težava pri radiesteziji je dejansko predvsem to, da z nihalom najdemo tudi tisto, kar pričakujemo, da bomo našli in ne le neko realno stanje. Najdemo preprosto nekaj, kar je konstrukt naših misli, prav tako pa nas lahko zmotijo tuje misli, zato so lahko različne radiestezijske demonstracije zelo problematične. Zato je pomembno, da se lotimo radiesteziranja popolnoma sproščeni, v stanju »brez misli in želja o tem, kakšen naj bi bil rezultat radiestezijske raziskave«.
Pomemben faktor za uspešno delo je tudi to, da se radiesteziranja lotimo le tedaj, ko smo za to zares razpoloženi. Prav tako pazimo na to, da v začetku ne radiesteziramo dlje, kot približno 15 minut, saj je lahko za nekatere delo z nihalom zelo utrujajoče. Načeloma z delom prenehamo tedaj, ko začutimo, da nismo več sproščeni.
Dogaja se tudi, da se nihalo iz tega ali onega razloga dlje časa ne premakne in ga »poženemo« s podzavestnim gibom roke. To se lahko zgodi zaradi napetosti ob pričakovanju odgovora, ko izgubimo stik z univerzalnim informacijskim poljem, včasih pa se to zgodi tudi kadar delamo drug za drugim več radiestezijskih raziskav in je nihalo enostavno »nabito« z različnimi impulzi in zato ne reagira. Omenil sem že, da ga razelektrimo, če z njim udarimo npr. v leseno mizo.
Znano je tudi, da je nihalo odzivnejše, če ga pred delom segrejemo – damo ga za nekaj časa v vročo vodo. To pomaga zlasti takrat, ko delamo z nihalom, ki je za nas pretežko.
Omenil pa sem tudi pomen odnosa do nihala. Pri radiestezijskem delu bomo zanesljivo uspešnejši, če bomo z nihalom ravnali kot z živim bitjem in ga hranili v primernem etuiju. Posamezniki, vešči mentalnih postopkov programiranja, v nihalo pogosto vtisnejo program, ki omogoča lastniku nihala čim čistejše energijske prenose, ki naj se odvijajo v skladu z najvišjo voljo in radiestezistovim duhovnim razvojem. Za takšno programiranje lahko uporabimo metode biorgonomije, opisane v poglavju o zdravljenju prostora ali pa metodo izmenjave energij, opisano med vajami za neposredno zaznavanje finoenergijskih struktur.