Reply To: Čudovito življenje

Član

Prima wrote:
Delno nekoč:
Lenobni dan, poletni vetrc, ki je rahlo mršil lase, melodija škržatov in neskončna modrina v ozadju. Zemlja se je rahlo stresala in napovedovala prihod konjenice. Konjeniki na črnih vrancih in v bojni opremi so dirjali skozi stepo. Mudilo se je. Mlada ženska je stala pred hišo in nemo opazovala kako se praši za njimi. Naenkrat so se zaustavili, konji so nemirno hrzali, moški so se nekaj dogovarjali. Eden izmed njih se je obrnil in počasi prijahal do hiše. Moral je to narediti, moral jo je videti, moral jo je imeti. Vendar ne na silo, za vedno. Bil je poseben moški. Črni, rahlo skodrani lasje so valovili do sredine hrbta, magični pogled. Tudi ona je bila posebna ženska. Zrla sta drug v drugega, mogoče nekaj trenutkov, lahko tudi več. Takrat se je na pragu hiše pojavil dekletov brat dvojček… Ni dovolil, da gre.
Tako se je začelo vnovično prebujanje Boginje.

Včeraj:
Ko je stopila skozi vrata, je najprej osupnil, nato pa se mu je obraz razlezel v zadovoljni nasmeh. “Končno si prišla. Čakal sem te. Končno si vstopila v hram, ki časti Boginjo.” Vedela sta, da se poznata, vedela sta vse o črnih vrancih. Bila sta na nek način enaka.

On: Ni dovolil, da gre, ker jo je hotel zase. Potreboval jo je bolj kot
si je upal priznati. Ni živel, če je ni čutil ob sebi in ker je bil njen
brat, je ni mogel imeti kot bi si želel. Moral jo je obdržati, zato je
zanjo stkal zlato mrežo in se ji zaril v dušo. Bila je njegov navdih,
njegov vir, zato ni smel dovoliti, da odide. Brez nje je bil izgubljen,
sam. Iskal jo je v drugih in ko je bil z drugimi, je sanjal njo. Želel
je, da bi bile ona. Vendar nobena ni bila ona, ni bila vir, bila je samo
iluzija, s katero je slepil sebe in druge. V resnici je ni znal
imeti rad, rabil je samo njeno energijo.

Ona: Brat se ji je zdel hladen in sebičen. Dolgo časa ni razumela, zakaj
ji ne dovoli oditi. Ni razumela, da se je napajal na njenem viru, ki je
bil vir Boginje. Tiste Boginje, ki se jo je hkrati bal, saj je čutil,
da je močnejša od njega. Ni želela razumeti, saj jo je preveč bolelo. Čeprav
ne bi smela, ga je ljubila z vsem srcem. Njegovo ljubosumje jo je
dušilo, ni ji dal dihati. Želela je oditi in želela spet čutiti Boginjo v
sebi. Ubijal jo je.

Drugi on: Škoda, da se ni odločila oditi z njim. Čutil je, da je to
želela, vendar je odločitev prepustil njej. Vedel je, da je lačna novega
življenja in ker je bil mag, je vedel, da se bosta spet srečala. Ko je
vstopila v hram, jo je spoznal po njenih sijočih očeh in življenje se mu
je za nekaj trenutkov zdelo čudovito.

Lepo je če deliš