Reply To: Čudovito življenje
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › Čudovito življenje › Reply To: Čudovito življenje
tadej pretnerAVATAR wrote: Ok stari…bom diplomatski…in ti zastavil samo eno neprijetno vprašanje iz cele palete.
Vsak dan umre od 30.000-40.000 otrok po vsem svetu…zaradi lakote in bolezni…podatek ( svetovna zdravstvena organizacija )…vsi vemo kakšno je stanje v svetu…Dan ima 86.400 sekund…sam si izračunaj sekundni interval smrti…In kaj imajo ti mali nesrečniki…ki se sploh še sami sebe ne zavedajo…kaj še le sveta in družbe…s čudovitim Življenjem…Povej mi Tadej je to načrt za katerim se skriva čudovito naključje…ali…je to naključje za katerim se skriva čuduvit načrt ???
Vsi vemo, da na tem svetu ogromna masa ljudi trpi pomanjkanje hrane-vode…kot osnovnih bivanjskih potreb…Naprimer pisec Eros se v knjigi norca dela, da je 600 evrov dohodka velik standart…čeprav vsi dobro vemo…da se s tem zgolj životari…da o kakem svojem stanovanju, ki bi ga moral vsak imeti…sploh ne govorimo…O kašnem boljšem svojem življenju pa niti misliti ne moremo…glede na to…kako ” velik standart imamo ” …
In kakšno vlogo ima zdaj tu čudovito VSEMOGOČNO Življenje…v stilu kapitala…vzami ali pusti…saj je zunaj pred vrati cela armada OVC…ki bodo vzeli…rintali do grenke smrti ???…Se ponovno rojevali in spet rintali do grenke smrti…Kaj ti govori…dobesedno kaže cela človeška zgodovina…večina ljudi vedno zgolj rinta do grenke smrti !?…In to je to…Čudovito vsemogočno Življenje ???…To je ves skrivnostni načrt ???
Tadej Pretner, zelo se zahvaljujem…za vaš spoštovani odgovor.
Ne vem, zakaj misliš, da je zame tole vprašanje neprijetno – nanaša se na neprijetne stvari, samo po sebi pa ni niti prijetno niti neprijetno. Po drugi strani pa je zelo kompleksno, tako, da bom glede na to, če oziroma kako se bo tole razvijalo naprej, nekaj postov preselil in odprl novo temo.
Govorili smo že o tem, da mora biti tisti, ki želi neko kreacijo razumeti, vsaj na takšni ravni zavesti, kot njen avtor. In ker stopnja zavesti ljudi niti slučajno ne dosega zavesti Stvarnika, Inteligence, ki si je vesolje in življenje v njem zamislila, ali – če hočeš – Boga, se mnogi sprašujejo, kaj je sploh namen življenja in zakaj Bog na svetu dovoli takšne krivice in takšna nesorazmerja. Pri tem pa pozabljajo, da iz perspektive Boga smrt sploh ne obstaja (duša je nesmrtna) in da gre pri vsem skupaj le za evolucijo duha skozi materijo!!!!
Evolucija človeštva poteka po enakem vzorcu, kot evolucija posameznega človeka – po rojstvu se dojenček nekaj časa še počuti kot del celote in zato popolno, potem pa pride do občutka ločenosti in s tem nepopolnosti, ki jo skozi razvoj skuša kompenzirati najprej skozi sprejetje v družino (s prilagajanjem), nato družbo (s prilagajanjem ali težnjo po prevladi), se začne nato zavedati svojih resničnih potreb izven »diktata« okolice, se izvije iz primeža sebičnosti in deluje v dobro drugih in nazadnje, ponavadi po številnih inkarnacijah, spet najde resničen stik in sklad s celoto. Vmes sila pogostokrat kaj zamoči in zabrede v težave, ki jih pogostokrat prebrodi šele skozi katarzo – odvisno pač od njegove stopnje zavesti.
Kot sem omenil, gre za enak princip pri razvoju celotnega človeštva, s tem, da se posamezna ljudstva/narodi razvijajo različno hitro. In ko je posamezen narod/ljudstvo v fazi težnje po prevladi, bo seveda podjarmilo in izkoriščalo tiste, ki evolucijsko zaostajajo (pri posamezniku se to dogaja v smislu prevlade posameznih podelementov jaza nad drugimi).
V dveh temah sem že govoril o motivacijskih gibalih. Na hitro si še enkrat oglejva prvih šest (vseh je osem oziroma devet, odvisno na katerega avtorja se opiraš):
1. v fokusu je golo preživetje in gonja za osnovnimi potrebami
2. usmerjenost na družino
3. razvoj osebne moči (v smislu potrebe po tem, da te ljudje cenijo in sprejmejo. Če ne dobimo potrditve svoje vrednosti, se ali potegnemo vase ali pa jo skušamo izsiliti, tudi z nasiljem.
4.pozicija v družbi oziroma občutek varnosti v družbi (da bi se v družbi počutili varne, postanemo »del nje« skozi red, disciplino, poslušnost, zavedanje dolžnosti in odgovornosti, spoštovanje družbene hierarhije, avtoritet, zakonov …Na osebnem nivoju skušamo osnovati družino ter v lastni lajf vnašamo red in disciplino – življenju damo strukturo, ki odraža cilje, pričakovane rezultate, na katere se lahko zanesemo. Danes je in ostane večina na tej ravni.
5. osebna realizacija in osebni uspeh (na tej ravni gremo v riziko (recimo podjetništvo, kjer smo odvisni sami od sebe). Sam planiraš, seješ in žanješ. Oseba na tej ravni se rada pokaže z avtom, obleko, luksuzno hišo … Zagovarja družbeno ureditev, v kateri ima posameznik neomejene možnosti za uspeh. Na tej ravni deluje tista manjšina, ki drži v rokah večino kapitala.
6. fokus na uspeh družbe (kako s tem, kar počnem, prispevam k dobrobiti vseh?)
Oseba, ki je zadovoljila materialne potrebe in potrebe družine najde smisel življenja v kreiranju humane družbe. To je višja oktava četrte ravni – spet greš v službo družbe, a sedaj tako, da se ukvarjaš z eliminacijo destruktivnih družbenih procesov (vojne, lakota, revščina, ekološki problemi, verski in rasni predsodki, družba, ki destruktivno izkorišča naravne resurse.
Dejstvo je, da so nekateri (ti, ki se borijo za vsakdanji kruh) še na prvi ravni, večina na četrti, kakih 5% na peti in le peščica na šesti ali kateri od višjih. Je torej globalno lahko drugače, kot je?
Neverjetno smo pogojeni tudi s kulturnim okoljem, iz katerega izhajamo in to za večino diktira »meje mogočega«. Bolj je kulturno okolje siromašno, oziroma usmerjeno na golo preživetje, globlji je občutek determiniranosti. Večini vlada strah – nekaterim, da se ne bodo mogli nahraniti, da bodo zboleli, drugim, da bodo izgubili »varne« službe, v katerih so v resnici sužnji, tretji … Morda se ti bo zdelo še prebavljivo, če rečem, da je oklepanje varnih služb iluzija, popolnoma pa boš verjetno popenil, če bom rekel, da gre za iluzijo tudi pri tistih, ki umirajo od lakote. Ampak v globalu je tako. Dejstvo pa je, da je pot iz te iluzije tistih, ki ne vedo kaj bodo jutri jedli precej težja kot pot tistih, ki se oklepajo služb, ki ji ne veselijo. Pri enih in drugih pa je tisto, kar se jim dogaja, projekcija njihovega notranjega stanja. Tole bom seveda malo bolj pojasnil:
Poskusiva gledati na evolucijo človeštva kot celoto. Kaj se je zgodilo? Marsikatero ljdstvo, ki danes umira od lakote, ali je kako drugače na dnu, je živelo v plemenski ureditvi, v stiku z naravo, a so jih izkoriščanje razvitejših in “materialne dobrine”, ki so jih od njih dobili, včasih povsem dobronamerno, oddaljile od integracije plemenske povezanosti in v biti pahnile evolucijsko nazaj. Primer: Pri nas marsikdo glorificira sklad z naravo, ki naj bi ga živeli Aborigini, v resnici pa “skladni” Aborigini izumirajo. Dobrine razvitejših so jih oddaljile od narave, iz velikega dela njih naredile pijance, avtomobile, ki jih dobijo od Avstralske vlade pa v glavnem uporabljajo za krivolov – terenski avto Aborigina takoj spoznaš po tem, da ima vdrto streho in nima stekel. Streha se vdre, stekla pa padejo ven zato, ker imajo navado ustreljene kenguruje transportirati na strehi avta. To stanje mi je letos opisal dober frend, ki živi v Avstraliji in prihaja v stike z njimi.
No in v takšni situaciji se ljudstva, ki umirajo od lakote, sama na “lep način” praktično ne morejo “pobrati”. Včasih poskusijo to storiti skozi katarzo – z vojno za hrano. Ampak že samo dejstvo, da del človeštva umira od lakote, je katarza za človeštvo kot celoto. Zato se po svetu krepi število tistih, ki “skušajo kaj narediti”, žal pa je med njimi še veliko tistih iz pete ravni motivacijskih gibal, ki pri tem vidijo priložnost za zaslužeek in humanitarne organizacije “uporabljajo” za bogatenje. Ampak kritična masa se vseeno veča.
Stari, vse skupaj je zgolj evolucija. Delu človeštva, ki umira od lakote, ne moreš “prodajati” znanj o prepuščanju bolečine, saj jih to ne zanima – zanima jih, kaj bodo dali v usta. Ti recimo pa bi res že lahko kaj od tistega, kar si prebral, končno tudi manifestiral v praksi in s tem prispeval k svojem razvoju in razvoju celote.